2015 - IJS

2015

1.02 Pregledni znanstveni clanek Prejeto: 16. 12. 2014

UDK 930(497.4)"12''

Jurij Silc

doc. dr., visji znanstveni sodelavec, C. Cirila Kosmaca 51, SI?1211 Ljubljana-Smartno E-posta: jurij.silc@

Gradiscan na Smarni gori, ki to ni bil Listina s prvo omembo Zbilj iz leta 1216

IZVLECEK V prispevku obravnavamo listino, izdano 1. oktobra 1216 na novem gradu v Trusnjah na avstrijskem Koroskem, s katero je Albert z Marenberga dovolil Bernardu s Smlednika, da podeli svojo kmetijo v Zbiljah v blagor svoje duse in duse svoje soproge na oltar svete Marije pri benediktinskem samostanu v Gornjem Gradu. Gre za najstarejso znano pisno omembo vasi Zbilje. Za Alberta Marenberskega so bili stevilni zgodovinarji napacnega mnenja, da gre za gradiscana na Smarni gori, saj so Marenberg (danasnje Radlje ob Dravi) brali kot ?Marienberg? in ga enacili s Smarno goro. Zmoto, ki so jo ponavljali stevilni pisci, je leta 1962 razjasnil Hans Pirchegger. V obravnavani listini iz 1216 se prvic omenja tudi nov grad v Trusnjah, pozneje imenovan Spodnje Trusnje, katerega najstarejsa pisna omemba je do zdaj znana iz leta 1251. V nadaljevanju spregovorimo tudi o prodaji vasi Zbilje pri Smledniku, in sicer 18. februarja 1311, ko je Oton z Jeterbenka za 45 mark oglejskih pfenigov vas prodal grofu Majhardu Ortenburskemu, s pridrzkom pravice do odkupa.

KLJUCNE BESEDE Gornji Grad, Marenberg (Radlje ob Dravi), Smarna gora, Trusnje, Zbilje, 13. stoletje

ABSTRACT THE CASTELLAN ERRONEOUSLY ASSOCIATED WITH SMARNA GORA A DEED CONTAINING THE FIRST MENTION OF ZBILJE FROM 1216 The contribution focuses on a deed issued on 1 October 1216 in the new castle at Trixen/Trusnje, Austrian Carinthia, with which Albert of Marenberg authorised Bernard of Smlednik to offer, for the good of his soul and that of his wife, his farm at Zbilje on the altar of Holy Mary of the Benedictine Monastery in Gornji Grad. This is the oldest known reference to the small village of Zbilje in written sources. Many historians erroneously deemed Albert of Marenberg the castellan of Smarna gora by reading Marenberg (present-day Radlje ob Dravi) as ?Marienberg? and equating it with Smarna gora. The error, repeated by numerous writers, was finally clarified by Hans Pirchegger in 1962. The aforementioned deed from 1216 also contains the first mention of the new castle at Trixen/Trusnje, later named Niedertrixen/Spodnje Trusnje, which first appeared in written sources in 1251. In the continuation, the paper describes the sale of the village of Zbilje near Smlednik, which took place on 18 February 1311, when Oton from Jeterbenk sold it to Count Majhard Ortenburg for 45 Aquileian pfennigs, reserving the right to repurchase.

KEY WORDS Gornji Grad, Marenberg (Radlje ob Dravi), Smarna gora, Trusnje, Zbilje, 13th century

177

Jurij Silc: Gradiscan na Smarni gori, ki to ni bil, 177?186

2015

Albert Marenberski dovoljuje Bernardu Smledniskemu, da v soglasju s sinovoma Bertoldom in Ulskalkom podeli kmetijo v Zbiljah v blagor svoje in duse svoje soproge na oltar sv. Marije v Gornjem Gradu (orig. NSAL, KAL)

Prolog

Leta 1866 sta Jurcic in Stritar prvic objavila takrat se neobjavljeno Presernovo ?Pesem od zidanja cerkve na Smarni gori?, ki se koncuje z verzom: Kjer bil je strmi grad nekd?j, gor? je Smarne cerkev zdaj.1

1 Jurcic, Stritar, Klasje z domacega polja, str. 236?240. Opomba: V Presernovem Zbranem delu (knj. 2) v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je pesem naslovljena z ?Romanca od strmega grada?, uvrscena v razdelek nezbranih pesmi in koncana z verzom: Kjer bil je Strmi grad nekd?j, vel?ka bozja pot je zdaj. Razlicica pod naslovom ?Pesem od

Romanco o nastanku smarnogorske cerkve je leta 1832 zlozil Preseren na podlagi neke danes pozabljene aitioloske legende. Luka Pintar si je leta 1912 v svoji zadnji Saturi postavil retoricno vprasanje: Ali je pripovedka o zidanju cerkve na Smarni gori v kaki zvezi z listino (Schumi Urk. u. Regest. II, str. 23, st. 31), ki pripoveduje: anno Domini 1216. (1. oktob.): ?Albertus

zidanja cerkve na Smarni gori? je bila predvidena za objavo v 4. bukvicah Krajnske cbelice (1833), vendar je bila ? verjetno zaradi opisa poroda (Zvij? fanticek se od nj?, al' ona se vec ne zav?.) ? crtana iz rokopisa.

178

2015

Jurij Silc: Gradiscan na Smarni gori, ki to ni bil, 177?186

de Marienberch licentiavit sua bona voluntate cum consensu filiorum domino Wernando de Vlednick ... Villach unum mansum dare pro remedio animae suae et uxoris ipsius super altare sanctae Marie de Obernburch ...??2 Najverjetneje ne ? tudi sam je resno podvomil v pritrdilni odgovor.

Albert ?Smarnogorski?

Listina, ki jo omenja Luka Pintar, se v originalu ni ohranila; obstaja le v prepisu iz 17. stoletja, ki se nahaja v Kapiteljskem arhivu v Ljubljani3 in se glasi: In nomine patris et filii et spiritus sancti, amen. Notum sit omnibus Christi fidelibus tam presentibus quam futuris, quod ego Albertus de Marienberch domino Wernando de Vlednick licentiavi mea bona voluntate cum consensu filiorum ipsius Bertoldi et Vlscalchi nec non et omnium heredum ipsorum Villach unum mansum de prediis ipsius dare pro remedio anime sue et uxoris ipsius super altare sancte Marie in Obernburch, testantibus et presentibus domino Rabotone genero predicti Vernandi, et domino Hermanno de Pharre, nec non domino Hermanno de Hertindorff. Quod si quis heredum nostrorum vel ipsorum retractare voluerit, huius paginule meo sigillo sigillate prescriptorumque testium testimonio convictus resipiscat. Acta sunt hec anno dominice incarnationis 1216, indictione II,4 kalendis octobris, in castro novo Thusin; feliciter amen.

Listino je 1689 prvi navajal Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, ko je pri opisu gradu Smlednik zapisal: ?Ko so pisali leto 1216, je Smledniku vladal gospod Bernhard Smledniski. Ta je zapustil dva sinova po imenu Berthold in Ulschalc Smledniska, ki sta veliko darovala in zapustila cerkvi v Gornjem Gradu.?5 Ze Valvasor je razpolagal le s prepisom in originala ni videl.

Regest listine je 1854 objavil Vinko Fereri Klun,6 ki je zapisal le, da je Bernhard Smledniski podaril gornjegrajskemu samostanu kmetijo za letno opravljeno sv. maso, kar je 1876 po njem povzel tudi Ignac Orozen pri opisu benediktinskega samostana v Gornjem Gradu.7

Po prepisu iz Kapiteljskega arhiva je listino 1879 prvi v celoti objavil Joseph Zahn,8 ki je kraj ?Marien berg?, po katerem se je imenoval Albert, enacil s krajem Marija Devica pri Brdu pri Podpeci (danes Lukovici), ki je po franciscejskem katastru izprican z imenom Maria Virginis in je bil del katastrske obcine Drtija pri Moravcah. ?Villach?, v katerem je lezala podarjena kmetija, je postavil v kraj Bela (nem. Vel-

2 Pintar, Satura, str. 82; UBKr II, st. 31, str. 22?23. 3 NSAL, KAL, fasc. 82/22. 4 Pri indikciji bi moralo glede na leto 1216 namesto IIda pisati

Vta, saj je bilo leto 1216 v peti indikciji. 5 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 137. 6 ALGHK II, st. 73, str. 21. 7 Orozen, Das Bisthum, str. 13. 8 UBSt II, st. 144, str. 215.

lach) nekje na Kranjskem, kjer je po njegovem treba iskati tudi njemu neznana kraja ?Pharre? in ?Hertin dorff?. ?Vlednick? in ?Obernburch? sta nedvomno Smlednik (nem. Fl?dnig) na Kranjskem in Gornji Grad (nem. Oberburg) na Spodnjem Stajerskem. Nov grad ?Thusin?, kjer je bila listina izstavljena, je po njegovem treba iskati nekje na Kranjskem ali v Istri.

Naslednji, ki je listino objavil v celoti, je bil Franz Schumi v letih 1884/7.9 Schumi je ?Marienberch? postavil na Smarno goro,10 saj je menil, da je bila romarska cerkev Matere Bozje postavljena na razvalinah starega gradu.11 Tako je 1. oktober 1216 dolgo veljal za najstarejso ohranjeno pisno omembo Smarne gore, ceprav je dejansko njena do zdaj znana najstarejsa omemba 80 let mlajsa in je povezana z imenom plemiske patronatne zupnije v Smartnu pod Smarno goro (Sanctus Martinus sub Monte Sancte Marie), ki jo navaja papeska taksacija prebend za oglejsko diecezo iz leta 1296.12 Za ?Villach? je zapisal, da gre za Belo pri Smledniku, iz cesar ni razvidno, na kateri kraj je mislil. Nov grad je postavil v Fuzino ob Krko pri kraju Zagradec, katerega ime ?za gradom? dokazuje, da je na nasprotni strani Krke nekdaj stal grad, saj je menil, da bi namesto Thusin moralo pisati Fusin.

Tako je s Schumijem vstopil v nase zgodovinopisje Albert Marienberski, ?gradiscan s Smarne gore?. Leta 1928 sta Alberta ?Smarnogorskega? dodobra spromovirala se Franc oz. Milko Kos13 in Josip Novak.14

Franc Kos se je glede Alberta strinjal s Schumijem, da gre za gradiscana na Smarni gori. Glede lokacije novega gradu je sicer ostal pri Fuzini pri Zagradcu ob Krki, ceprav je vedel, da Schumi prepisa v ljubljanskem kapiteljskem arhivu ni nasel in je le predvideval, da bi se moral Zahnov ?Thusin? brati kot ?Fusin?. Za kraj ?Villach? je menil, da gre za (Zgornjo, Srednjo ali Spodnjo) Belo pri Preddvoru. Kos je

9 UBKr II, st. 31, str. 22?23. 10 Napako je ponovil tudi v Schumi, Topographische Beitr?ge,

str. 126, kjer se je skliceval na svoj regest, objavljen v Schumi (ur.), Urkunden- und Regestenbuch, st. 31, str. 22?23, in regest neke druge listine, izdane 1. maja 1331 ?ze Chrain under unser Vrowen perch an der Sav? in ne ?Marienberg an der Save?, kot je za kraj izstavitve zapisal Tomaschek (ur.), Urkunden-Regesten, st. 86, str. 62. 11 Konec 19. stoletja je bila, morda tudi po Schumijevi zaslugi, ziva hipoteza o gradu na Smarni gori, in to v povezavi z grofom Bernhardom oz. Wernhardom (Vuernhardus comes) iz darovnice kralja Otona III. freisinskemu skofu Abrahamu 1. oktobra 989, s katero je v skodo Freisinga spreminjal meje in obseg posesti, ki mu je bila podeljena 23. novembra 973. ?Tako mislijo nekateri, da je imel ta Wernhard v Kranju svoj sedez, drugi pravijo, da na Smarni gori, tretji pa, da na ljubljanskem gradu. Vse te trditve niso piskavega oreha vredne. Rajsi recimo, da o tem nic pravega ne vemo.? Prim. Kos. Zgodovinske crtice, str. 17. Nazadnje sta o darovnici Otona III. pisala Stih, O prvih prejemnikih, str. 69?73 in Silc, Plemici iz Sore, str. 91?93. 12 Kovac, Ein Zehentverzeichniss, str. 634; ST 96, str. 33; H?fler, O prvih cerkvah, str. 462. 13 GZS 5, st. 261, str. 142. 14 Novak, Smarna gora, str. 37.

179

Jurij Silc: Gradiscan na Smarni gori, ki to ni bil, 177?186

2015

dolocil tudi kraja, od koder naj bi bila oba Hermana, prici listine. ?Pharre? je po njegovem Fara ob Kolpi,15 ?Hertindorff? pa je morda Artmanja vas (nem. Hartmannsdorf) pri Dobrnicu na Dolenjskem.16

Josip Novak je iz te listine sklepal, da je bil na Smarni gori grad, ki se je imenoval Marienberg, njegovi lastniki pa so bili Marienberski ali Marijinogorski ali celo Smarnogorski. Pri tem se je skliceval se na dve listini, ki nimata z morebitnim gradom na Smarni gori nikakrsne povezave.

Prva je 16. aprila 1248 v Soffumbergu pri Cedadu v Furlaniji izdana listina Neze Andesko-Meranske, vojvodinje Avstrije in Stajerske ter gospodarice Kranjske, s katero naznanja, da je vitez Konrad iz Cerkelj (Cunradus miles dictus de ecclesia sancte Marie) z njeno privolitvijo poklonil velesovskemu samostanu lastnistvo nad tremi hubami s pritiklinami v Cerkljah, in sicer kot dotacijo kapele sv. Tomaza pri tem samostanu.17 Novak je imel Konrada za viteza Marijinogorskega, saj originalne listine ocitno ni videl in se je zanasal le na Klunov regest iz 1852, ki je viteza navajal kot ?Ritter Conrad von Marienberg?.18

Druga listina, na katero se sklicuje Novak, je bila izdana 1. maja 1331 na Kranjskem, ob Savi pod Smarno goro (ze Chrain under unser Vrowen perch an der Sav), morda ob savskem brodu pri Tacnu. Z njo Hans iz Liemberga na Koroskem za 177 mark starih oglejskih pfenigov prevzema ?urbar? (gospostvo) Goricane19 od Bernarda iz Strassolda v Furlaniji, kateremu je bilo zastavljeno. Obljublja mu letno placilo 40 mark oglejskih pfenigov ob bozicu, za kar je postavil za poroka tocaja Rajnerja z Ostrovice/Oster witz na Koroskem. Ce bi Rajner zaradi neupostevanja te zaveze utrpel skodo, se Hans zavezuje, da mu jo bo nadomestil.20 Novak je menil, da je bila listina spisana na Smarni gori, saj je zaupal regestu, ki ga je 1865 objavil Tomaschek in je kraj izstavitve listine ?under unser Vrowen perch an der Sav? zapisal kot ?Marienberg an der Save?.21

15 Fara ob Kolpi je stvar ortenburske kolonizacije 13. oz. 14. stoletja, ko se pojavi tudi grad Kostel. Nikakor to ni Fara iz listine 1216. Za katero Faro gre, ni jasno.

16 To ni Artmanja vas na Dolenjskem. Ta se prvic omenja 4. januarja 1261 (UBKr II, st. 276, str. 215; Komatar, Das Schlo? archiv, st. 7, str. 125?126; TMF 6, st. 9, str. 63?64) in se po njej nikoli ne imenujejo plemici. Bila je goriska posest. ?Hertindorff? je Trdnja vas/H?rtendorf, kraj na Koroskem, vzhodno od Celovca in nedalec od Trusenj. Po njem se imenuje plemic ok. 1184?1191 (MDC III, st. 1299, str. 488?489). Herman bi lahko bil leta 1216 Korosec v spremstvu Alberta Trusenjskega.

17 Originalna listina v ARS, AS 1063, st. 5235 (1248 IV 16, Soffumberg); zadnja objava TMF 2, st. 57, str. 82?83.

18 ALGHK I, str. 11. 19 Koroski vojvoda Henrik Gorisko-Tirolski je grad Goricane

25. maja 1330 podelil v fevd Hansu z Liemberga; prej sta ga v fevdu imela ljubljanska mescana Jakob Porger in njegov sin Franc. Prim. GZL I, st. 39. 20 Originalna listina v HHStA, AUR, 1331 V 1; zadnja objava regesta MDC IX, st. 445, str. 130?131. 21 Tomaschek (ur.), Urkunden-Regesten, st. 86, str. 62.

Albert Marenberski iz Trusenj

Pomemben premik pri interpretaciji Albertove listine iz leta 1216 je leta 1962 storil avstrijski zgodovinar Hans Pirchegger, ki je domneval, da bi moralo namesto Marienberch pisati Marenberch, namesto Thusin pa Trixen, kar je posledica slabega prepisa sicer neohranjene listine.22 Pircheggerjevo razlago je sprejel tudi Pavle Blaznik v svojem delu Historicna topografija slovenske Stajerske in jugoslovanskega dela Koroske do leta 1500, objavljenem ze po njegovi smrti leta 1986.23

Tako Albert ni bil vec ?Smarnogorski?, temvec Trusenjski, v listini iz leta 1216 prvic imenovan po svojem gradu Marenberg (Mahrenberg), ki ga je na hribu Kamen nad Radljami ob Dravi sam protipravno postavil na posesti sentpavelskega samostana do okoli leta 1200.24 Sam na gradu morda ni zivel stalno, kar dokazuje tudi obravnavana listina iz 1216. Grad, v katerem je ta listina nastala, je bil nov grad v Trusnjah pri Velikovcu in ne grad pri Fuzini pri Zagradcu ob Krki, kot so napacno menili starejsi zgodovinarji. Novejse ugotovitve je v svojo knjigo Grajske stavbe v osrednji Sloveniji leta 2000 vkljucil tudi Ivan Stopar25 in pri tem po nerodnosti zapisal, da je Albert grad Marenberg pozidal na zemljiscu samostana sv. Blaza v Admontu ? prav je seveda sv. Pavla v Labotski dolini. Gosposcina Marenberg (Radlje ob Dravi) oz. njene posesti so bile okoli leta 1100 last grofa Weriganda iz Slovenj Gradca, a je moral leta 1122 zaradi spora predati nadskofu Konradu 32 hub v okolici Radelj. Nadskof je 30 hub podaril admontskemu samostanu, ki pa jih je prepustil grofu Bernhardu Spanheimu in njegovi zeni Kunigundi. Po njuni smrti naj bi se vsa posest vrnila k admontskemu samostanu, a je vecino prevzel sentpavelski samostan.

Prepis Albertove listine je leta 2006 ponovno v celoti objavil G?nter Bernhard.26 Zanimivo, da pri lokalizaciji krajev ?Marienberch?, ?Villach? in ?Thusin? ni sprejel ugotovitev Hansa Pircheggerja27 in Dusana Kosa.28 Ohranil je napacno interpretacijo, da je Albert Marienberski, torej Smarnogorski, za ?Villlach? je menil, da je napacno zapisan kraj Vellach (tj. Bela) in zanj ponujal bodisi Bohinjsko ali Korosko Belo (in ne Smledniku blizjo Belo pri Preddvoru), grad ?Thusin? pa je po njegovem zaradi napacnega

22 Pirchegger, Untersteiermark, str. 158. 23 HTSK 1, str. 468. 24 Grad se omenja v stotem poglavju tradicijskega kodeksa be-

nediktinskega samostana v St. Pavlu v Labotski dolini, ki je nastajal med letoma 1193 in 1220, kjer je navedeno, da imata Henrik in Verner iz Melja kot fevd tudi kmetijo pod marenberskim gradom (iuxta castrum ad Lapidem). Prim. FRA 39, cap. 100, str. 72; MDC III, st. 1426, str. 549; GZS 4, st. 855, str. 429. 25 Stopar, Grajske stavbe, str. 98. 26 Bernhard, Documenta, st. G7, str. 326?327. 27 Pirchegger, Untersteiermark, str. 158. 28 Kos, Blesk zlate krone, str. 175.

180

2015

Jurij Silc: Gradiscan na Smarni gori, ki to ni bil, 177?186

V ospredju samostan dominikank, v ozadju marenberski grad (Schloss Mahrnberg) na hribu Kamen, trg, Kalvarija in dvorec (Georg Matth?us Vischer: Topographia Ducatus Stiriae).

prepisa treba brati kot ?Rhusin?, kar bi pomenilo grad Rocen (nem. Rutzing) v Tacnu. O gradu Rocen (tudi Rucno), ki se po Valvasorju prvic omenja 1535,29 ko je bil lastnik kranjski dezelni vicedom Volf Lamberg, pred 16. stoletjem ni ohranjenih nobenih pisnih virov, niti nobenih arheoloskih ostankov. Grad Rocen se pod imenom Ruczing prvic pojavi zapisan na karti Ducatus Carnioliae Tabula iz leta 1701, avtorjev Johanna Andreasa Pfeffela, Christiana Engelbrechta in Carla Granellia. Zato je Bernhardova domneva, da je bila listina leta 1216 spisana na Rocnu pod Smarno goro, neosnovana.

Albert (1187?1218) je bil torej sin Henrika Trusenjskega (1147?1194) in Matilde (1164?1200), ki je prihajala iz visokega plemstva, saj je bila hci grofa

Konrada Valleyskega iz rodbine Wittelsbachov. Albert, zacetnik marenberske veje Trusenjskih, je imel se stiri brate, in sicer Gotfrida (1185?1218), zacetnika grabstajnske veje Trusenjskih, Kolona (1130? 1192), Otona (1183?1237), zacetnika dravograjske veje Trusenjskih, in Konrada (1187?1239), ki je bil med letoma 1222 in 1232 opat v St. Pavlu, ter dve sestri, Matildo (1250), poroceno s Henrikom Svibenjskim, in Geburgo (1208?1213), poroceno z Ortolfom Planinskim.

Albert (Albertus, Adilbertus) se pojavlja v listinah med letoma 1187 in 1218, obicajno z enim ali vec brati. V obravnavani listini za gornjegrajski samostan, izdani 1. oktobra 1216 na gradu Trusnje (castro novo Thusin), se je prvic poimenoval s pridevkom

Grad Spodnje Trusnje/Niedertrixen (castro novo Thusin), v katerem je bila 1. oktobra 1216 spisana listina Alberta Marenberskega ( Johann Weichard Valvasor: Topographia Archiducatus Carinthi?).

29 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 490?491.

181

 ................
................

In order to avoid copyright disputes, this page is only a partial summary.

Google Online Preview   Download