Eportal.mss.edus.si



Zavod Republike Slovenije za ?olstvoSrednje strokovno izobra?evanje DVSrednje poklicno-tehni?ko izobra?evanje DVMad?ar??ina I (mad?ar??ina kot materin??ina)Katalog znanjaSrednje strokovno izobra?evanje: 487 urSrednje poklicno-tehni?ko izobra?evanje: 276 urDolo?il Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobra?evanje na 134. seji dne 17. 2. 2012Avtorici:Mária Pisnjak, Zavod RS za ?olstvoHermina László, Dvojezi?na srednja ?ola, LendavaKazalo TOC \o "1-4" \h \z \u Kazalo PAGEREF _Toc308771994 \h 21. OPREDELITEV PREDMETA PAGEREF _Toc308771995 \h 32 SPLO?NI CILJI PREDMETA PAGEREF _Toc308771996 \h 33. OPERATIVNI CILJI, VSEBINE IN MINIMALNI STANDARDI PAGEREF _Toc308771997 \h 43. 1 JEZIKOVNA VZGOJA PAGEREF _Toc308771998 \h 43.1.1 Cilji jezikovne vzgoje PAGEREF _Toc308771999 \h 53.1.2 Sklopi PAGEREF _Toc308772000 \h 63.2 KNJI?EVNOST PAGEREF _Toc308772001 \h 153.2.1 Tematski sklopi PAGEREF _Toc308772002 \h 153.2.2 Knji?evnozgodovinski sklopi PAGEREF _Toc308772003 \h 243.2.2.1 Operativni cilji PAGEREF _Toc308772004 \h 243.2.2.2 Dejavnosti PAGEREF _Toc308772005 \h 253.2.2.3 Sklopi PAGEREF _Toc308772006 \h 274. DIDAKTI?NA PRIPORO?ILA PAGEREF _Toc308772007 \h 355 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE PAGEREF _Toc308772008 \h 361. OPREDELITEV PREDMETA Predmet mad?ar??ina (mad?arski jezik in knji?evnost) je temeljni splo?noizobra?evalni predmet v dvojezi?ni srednji ?oli. Je nosilec in oblikovalec mad?arske kulture, najpomembnej?i ?olski ?prostor? za ohranjanje narodnih vrednot in tradicij. V dvojezi?ni srednji ?oli ima pomembno vlogo v ohranjanju in krepitvi narodne (narodnostne) in kulturne identitete. Pri urah predmeta dijaki spoznajo in ozavestijo vlogo in polo?aj mad?arskega jezika doma, v mati?ni domovini, v ostalih zamejskih skupnostih, v Evropski uniji in njenih organih. Pomembna naloga predmeta je tudi, da dijaki spoznajo in spo?tujejo kulturo in obi?aje drugih ljudstev, da postanejo odprti za sprejemanje razli?nih kultur. Dobro poznavanje materin??ine je nujni pogoj za razvijanje klju?nih kompetenc: je osnova za sporazumevanje v tujem jeziku, za u?enje u?enja, za uveljavljanje dr?avljanskih pravic in dol?nosti. Naloga predmeta je tudi razvijanje samostojnega mi?ljenja in olikanega samoizra?anja: oblikovanje odgovorne, samostojne vrednostne sodbe o estetskih, moralnih, dru?benih in zgodovinskih vpra?anjih, zmo?nost izra?anja in utemeljevanja lastnega mnenja na podlagi kulturnih, estetskih in eti?nih norm ter kulturnozgodovinskega znanja, sposobnost za obvladovanje konfliktov in zmo?nost samostojnega u?enja. Knji?evnost je kot besedna umetnost eden glavnih nosilcev in prenoviteljev kulture, ima pa pomembno vlogo tudi v razvijanju zmo?nosti tvorbe in sprejemanja besedil. Pomembna naloga predmeta je, da pripomore k temu, da so dijaki uspe?ni pri nadaljnjem u?enju ter delu. V demokrati?ni dru?bi zahteva politi?na, javna, lokalno samoupravna ter civilna sfera odgovornega odlo?anja sposobne dr?avljane, ki znajo izra?ati in uveljaviti svoje interese in vrednote, ki so telesno in du?evno zrele osebnosti. Dolgoro?ni in plemeniti cilj predmeta je, da dijaki tudi v informacijski dru?bi 21. stoletja ohranijo z ni?emer nadomestljivo vrednoto maternega jezika, osebnega stika in osebne misli. Knji?evni in jezikovni vzgoji je namenjeno pribli?no enako ?tevilo ur pouka. 2 SPLO?NI CILJI PREDMETA2.1 Splo?ni ciljiDijaki ozavestijo pomen mad?arskega jezika kot maternega jezika v osebnem in dru?benem ?ivljenju: - da je mad?arski jezik kot njihov materni jezik najnaravnej?e sredstvo socializacije, s pomo?jo katerega najla?je in najuspe?neje pridobivajo znanje in razvijajo zmo?nosti;da je mad?arski jezik nosilec narodne in narodnostne kulture, nepogre?ljiv pogoj narodne identitete, temelj splo?ne in knji?evne razgledanosti;da je mad?arski jezik na narodnostno me?anem obmo?ju Prekmurja poleg slovenskega jezika uradni jezik, dr?avni jezik Republike Mad?arske, eden uradnih jezikov Evropske unije.Dijaki spoznajo polo?aj in vlogo jezikov v Republiki Sloveniji. Dijaki usvojijo knji?ni jezik, lo?ijo rabo knji?nega in neknji?nega jezika. Dijaki ob poslu?anju, branju in (govorni in pisni) tvorbi umetnostnih in neumetnostnih besedil razvijajo zmo?nost govornega in pisnega sporo?anja: vadijo govorni situaciji primerno olikano jezikovno vedenje, smiselno in u?inkovito izra?anje komunikacijskih namenov; govorno in pisno tvorijo koherentna besedila; se kriti?no obna?ajo do lastnih in drugih besedil/sporazumevanja, prepoznajo morebitne manipulativne namene. Dijaki v procesu aktivnega dialoga s knji?evnimi deli vzpostavijo stik med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, oblikujejo kulturno identiteto, bogatijo ?ustveno ?ivljenje. Postanejo dovzetni za razumevanje ?love?kih in dru?benih problemov, za spoznavanje lastne in drugih kultur, za spo?tovanje razlik in druga?nosti. Razvijajo estetski in zgodovinski ?ut, kriti?no mi?ljenje, kreativnost, sposobnost do?ivljanja. Ozavestijo pripadnost narodni, evropski in svetovni kulturni dedi??ini. Cilj knji?evne vzgoje je tudi, da v dijakih zbudi zanimanje za branje, da vzljubijo knji?evnost kot umetnost oziroma svojstveno obliko ?love?kega sporazumevanja, spoznajo njene na?ine izra?anja. Dijaki razvijajo zmo?nost sprejemanja knji?evnih del tudi z dejavnostmi izven pouka (recitacijsko tekmovanje, ogled kulturnih prireditev, sre?anja s pisatelji, pesniki, spoznavanje literarnih revij, literarne ekskurzije, skupni ogledi gledali?kih in filmskih predstav, udele?ba na tekmovanju iz znanja mad?ar??ine za Pet?fijevo priznanje). 3. OPERATIVNI CILJI, VSEBINE IN MINIMALNI STANDARDI3. 1 JEZIKOVNA VZGOJAV ?tiriletnih SSI programih je obvezna obravnava vseh enajstih sklopov. Pri na?rtovanju in izbiri besedil u?itelj upo?teva zna?ilnosti in zahteve danega strokovnega podro?ja. V dveletnih PTI programih se nadaljuje poglabljanje znanj, pridobljenih med SPI ter uresni?evanje ciljev in usvajanje vsebin tega u?nega na?rta. 3.1.1 Cilji jezikovne vzgojeDijaki: spoznajo pomen jezika v razmi?ljanju, kulturi in spoznavanju, poznajo in upo?tevajo jezikovne norme, bogatijo besedi??e, postanejo zmo?ni pisne in ustne zasebne in javne komunikacije, spoznajo proces sporazumevanja, sredstva in pogoste zvrsti mno?i?ne komunikacije, razvijajo zmo?nost tvorbe in razumevanja besedil, znajo tvoriti besedila, ki so potrebna za nadaljevanje ?olanja, za opravljanje dela in vvsakdanjem ?ivljenju tako, da upo?tevajo oblikovne in vsebinske kriterije, znajo izraziti mnenje, stali??e, logi?no razvijanje misli, pridobijo znanja o jezikovnih ravninah, ozavestijo temeljna pravopisna znanja, izbolj?ajo pravopisne zmo?nosti, znajo uporabljati enojezi?ne in dvojezi?ne slovarje, poznajo polo?aj mad?arskega jezika med jeziki sveta, poznajo izvor in sorodstvo mad?arskega jezika, znajo samostojno zbirati gradiva, podatke, uporabljati razli?ne podatkovne baze pripridobivanju informacij, poznajo eti?ne norme uporabe virov. 3.1.2 Sklopi1. ?LOVEK IN JEZIK– Jezik in govor.– Jezik kot sistem znakov in pravil, odnos med jezikom in mi?ljenjem – Polo?aj mad?arskega jezika v zamejskih skupnostih – Polo?aj jezikov v Sloveniji – Jezikovna normaCiljiDejavnostiDijakispoznajo bistvo jezikovne norme, ozavestijo, da je jezik sistem, i??ejo vzporednice med sistemom in izraznimi sredstvi mad?arskega, slovenskega in tujega jezika, ki se ga u?ijo, ugotovijo interference med jeziki, spoznajo vlogo in pomen mad?ar??ine kot materin??ine, drugega jezika in tujega jezika v vsakdanji komunikaciji, spoznajo vlogo in status mad?ar??ine v mati?ni domovini in izven nje, razvijajo zmo?nost kultivirane debate, zmo?nost re?evanja problemov, zmo?nost urejanja, logi?nega razmi?ljanja, zmo?nost primerjanja in digitalno zmo?nost. Pogovor o tem, da je jezik vsebina in oblikaobenem ter o pomenu jezika b znanju?love?tva. Obravnava s kooperativno metodo,samostojna vodena obravnava besedil nadano temo. Analiza podatkov o raz?irjenosti jezikovsveta. Zbiranje ?lankov na spletu o izvoru jezikov, kooperativna debata na podlagi ?lankov. Primerjava mad?arskega in slovenskega jezika v dvojicah (npr. naglas, glagolska spregatev, besedni red itd.). Referati dijakov (o manj?inah, etni?nihskupinah, dvojezi?nosti), samostojnopridobivanje znanj o aktualni manj?inskipolitiki. Pojmi: znak, znakovni sistem, tipologija jezika, jezikovni standard, regionalni jezik, knji?ni jezik, pogovorni jezik, materni/prvi jezik, drugi jezik/jezik okolja, dvojezi?nost. Minimalni standard: Dijak: – pozna pojem jezika in jezikovne znake,– pozna pojem govora oziroma odnos med jezikom in govorom,– pozna polo?aj in status jezikov v Sloveniji, – pozna polo?aj in status mad?arskega jezika v mati?ni domovini, v zamejskih skupnostih, ter v organih EU. Predlagano ?tevilo ur: 10 ur2. KOMMUNIKACIJA, MNO?I?NA KOMUNIKACIJA– Dejavniki komunikacije – Funkcije komunikacije– Vsakdanje govorne situacije – Neverbalna komunikacija – Zna?ilnosti stav?ne fonetike – Zna?ilnosti mno?i?ne komunikacije – Publicisti?ni slog – Novinarske zvrsti: novica, poro?ilo, reporta?a in intervju – Vplivi mno?i?ne komunikacijeCiljiDejavnostiDijakispoznajo dejavnike in funkcije komunikacije, se nau?ijo prilagoditi dejavnikom komunikacije v razli?nih konkretnih govornih situacijah, poglobijo znanja o jezikovnih normah in jih posku?ajo upo?tevati, razvijajo zmo?nost uporabe in razumevanja neverbalne komunikacije, spoznajo zna?ilnosti mno?i?ne komunikacije, spoznajo informativne zvrsti in zvrsti, ki izra?ajo mnenje, prepoznajo manipulativni namen, razvijajo zmo?nost tvorbe besedil. Re?evanje ustnih in pisnih nalogindividualno in v dvojicah (izbirapravilne kode, tvorba besedil). Re?evanje komunikacijskih situacij(jezikovna norma in raba jezika) sskupinskim delom. Debata o pravilih lepega obna?anja neko? in danes. Uporaba znanj o dejavnikih in funkcijah komunikacije pri sprejemanju in razumevanju besedil mno?i?ne komunikacije. Analiza skupaj prebranih/ogledanih medijskih besedil. Pridobivanje izku?enj v prepoznavanjumanipulativnosti; kriti?nost pri napa?nihsodbah. Kreativne naloge pri pisni in ustni tvorbipublicisti?nih besedil, tudi pri urejanjugrafi?nega, slikovnega in tipografskihsredstev (npr. priprava dija?kega?asopisa). Pojmi: jezikovni znak, proces sporazumevanja, verbalna in neverbalna komunikacija, mno?i?na komunikacija; novic, oglas, poro?ilo, intervju.Minimalni standardDijak: – razume obravnavane vrste besedil (tema, namen, po?iljatelj, naslovnik, morebitni manipulativni namen),– pozna zna?ilnosti obravnavanih vrst besedil, – zna napisati oglas, novico in poro?ilo. Priporo?eno ?tevilo ur: 15 3. JEZIKOVNE ZVRSTI– Jezikovne zvrsti– Standard– Pokrajinski pogovorni jezik– Nare?ja– Socialne zvrsti – Dejavniki, ki dolo?ajo kodoCiljiDejavnostiDijakispoznajo jezikovne zvrsti, z njihovim spoznavanjem bogatijo besedni zaklad, postanejo zmo?ni izbrati govornemu polo?aju primerno jezikovno zvrst, ozavestijo zna?ilnosti svojega nare?ja, popravijo napake, ki izhajajo iz tega, razvijajo digitalno kompetenco z zbiranjem strokovne literature na to temo. Kooperativna obravnava snovi in razlaga u?itelja. Re?evanje govornih situacij, ki zahtevajo izbiro razli?ne kode. Debata o upravi?enosti rabe nare?ij. Zbiranje zna?ilnosti doma?ega nare?ja. Prou?evanje dija?kega slenga, primerjava s slovenskim dija?kim slengom, tvorba slengovskih besed in besednih zvez. Pojmi: knji?ni jezik, zborni jezik, socialne zvrsti jezika, nare?je, dija?ki sleng. Minimalni standardDijak: – razpolaga s primernim pojmovnim znanjem, – predstavi jezikovne zvrsti, – o kraj?em besedilu ugotovi, kateri zvrsti pripada.Predlagano ?tevilo ur: 12 4. SLOVNICA4.1Glasoslovje– Glasotvorni organi– Sistem samoglasnikov in soglasnikov – Samoglasni?ki zakoni: prilikovanje – Soglasni?ki zakoni: részleges és teljes hasonulás, ?sszeolvadás, r?vidülés, nyúlás, kiesés– S soglasni?kimi zakoni povezana pravopisna vpra?anja4.2 Oblikoslovje– Koren in kon?nica, vrste kon?nic– Besedna analiza4.3 Besedne vrsteCiljiDejavnostiDijakiutrjujejo pravilno tvorbo glasov, pozorni so na dol?ino glasov, na izgovorjavo glasovnih stikov, utrjujejo rabo pravopisnih pravil, ki izhajajo iz glasoslovnih zakonov, prepoznajo zgradbo besed, poglobijo znanja o besednih vrstah, s posebnim poudarkom na pravilni rabi jezika. Pravilna raba pojmov pri poimenovanjupravil in elementov, samostojna rabaznanja v nalogah analize in tvorbebesedila. Pojmi: glas, ?rka; samoglasnik, soglasnik; hangrend, illeszkedés, hasonulás, ?sszeolvadás;besedni koren, képz?, jel, rag; glagol, samostalnik, pridevnik, ?tevnik, zaimek, nedolo?nik, dele?ja, prislov, viszonyszó, nével?, névutó, igek?t?, k?t?szó, módosítószó, mondatszó, indulatszó; kett?sszófajúság.Minimalni standardDijak: – razpolaga z ustreznim pojmovnim znanjem, – uporablja teoreti?no znanje v konkretnih nalogah. – uporablja slovni?na znanja pri pravopisu. Priporo?eno ?tevilo ur: 15 5. SLOVNICA 2. 5.1 Pomenoslovje– Pomen– Odnos med pomenom in obliko– Pomensko polje– Stalne besedne zveze– Dobesedni in preneseni pomen5.2 Skladnja– Poved– Enostav?na poved in vrste enostav?nih povedi– Stav?ni ?leni, zgradba enostav?ne povedi – Besedne zveze– Podredno zlo?ena poved– Priredno zlo?ena poved– Ve?stav?na povedCiljiDejavnostiDijakiz iskanjem sopomenk in protipomenk bogatijo besedni zaklad, znajo poiskati podpomenke in nadpomenke, poi??ejo pomene besed (ve?pomenka, homonimi, slovarski in kontekstualni pomen, tujke), tvorijo tvorjenke in zlo?ene besede, uporabljajo slovarje pri iskanju pomenov strokovnih izrazov, tujk, stalnih besednih zvez, nau?ijo se stalne besede nadomestiti s prostimi in obratno, utrdijo pravilni naglas in intonacijo, ozavestijo pomen besednega reda , premora in ritma, usvojijo rabo lo?il v povedi, razvijajo zmo?nost logi?nega razmi?ljanja in analize. Re?evanje nalog s pomo?jo slovarjasopomenk. Lo?evanje ve?pomenk in homonimov (delo v dvojicah). Stav?na orba in preoblikovanje povedi. Raba lo?il v povedi ter stav?nofoneti?nih sredstev. Pojmi: besedi??e, besedni zaklad, doma?e besede, prevzete besede, posojenke, tujke; tvorjenke, zlo?enke, kratice; pomen, enopomenka, ve?pomenka, pomensko polje, sopomenka, protipomenka, onomatopejska beseda; rek, pregovor; enostav?na poved, ve?stav?na poved, trdilna in nikalna poved; besedne zveze, podredna, priredna; osebek, povedek, predmet, prislovno dolo?ilo, prilastek; podredno zlo?ena poved, priredno zlo?ena poved, ve?stav?na povedMinimalni standardDijak: – ima ustrezno pojmovno znanje, – teoreti?na znanja uporablja v nalogah (npr. stav?na analiza),– slovni?na znanja uporablja pri pravopisu. Priporo?eno ?tevilo ur: 25 6. BESEDILOSLOVJE– Besedilo– Zgradba besedila, enote besedila – Kohezivnost– Funkcije naslova in vrste naslova– Vloga stav?nofoneti?nih sredstev v pomenu besedila– Obve??evalna, razlagalna, utemeljevalna in pripovedovalna besedila– Klju?ne besede, tematsko polje CiljiDejavnostiDijakiusvojijo temeljna besediloslovna znanja, spoznajo in uporabljajo na?ine dela z razli?nimi vrstami besedil (npr. kontekst, tema, vrsta, razlikovanje znanih in novih elementov sporo?anja, prepoznavanje logi?nih povezav, prepoznavanje razli?nih plasti pomena),se nau?ijo razlikovati dobesedni in metafori?ni pomen, prepoznati in razumeti implicitne vsebine, razvijajo zmo?nost pravilnega strukturiranja besedil in razvijanja teme, s pomo?jo teznega stavka razvijajo zmo?nost priprave osnutkov, razvijajo zmo?nost strnjevanja in izlu??evanja bistvenega, razvijajo zmo?nost u?inkovitega in samostojnega u?enja in zmo?nost re?evanja problemov.Raz?lemba besedil: ugotavljanje zgradbe, tematskega polja, tezni stavek, strnjevanje, zapiski, osnutek, vezni ?leni. Raziskovanje logi?nih razmerij v oblikiskupinskega dela ali individualno. Preoblikovanje besedil (perspektiva, obseg).?lenitev besedila na mikro in makro enote, iskanje teznih stavkov. Ustne in pisne tvorbne naloge. Pojmi: besedilo, kohezija, odstavek, tezni stavek, tema, rema; besedilne vrste, pisna in ustna besedila. Minimalni standardDijak:– razpolagajo z osnovnimi strategijami analiza in tvorbe besedila (npr. izbira naslova, ?lenjenje), – zna pripraviti osnutek / oporne to?ke, – zna strnjevati. Priporo?eno ?tevilo ur: 10 7. BESEDILNE VRSTE 1. – VSAKDANJA IN JAVNA BESEDILA– Vsakdanja in javna besedila– Besedilne vrste– Pisana in govorjena besedila, monolo?ko in dialo?ko besedilo– Pripoved, opis, oznaka – Zasebno pismo, poro?ilo, pooblastilo, potrdilo, vabilo, obvestilo – Pripovedovanje, dvogovor, referat, debataDijakirazvijajo razumevanje razli?nih govorjenih in pisnih besedil, razvijajo zmo?nost prepoznavanja zgradbe in pomenskih plasti besedil razli?nih zvrsti in namena, prepoznajo, komu je namenjeno besedilo: posamezniku ali javnosti, vadijo ustno in pisno tvorbo razli?nih besedil v razli?nih temah z upo?tevanjem zgradbe, ?lenitve, razvijanja teme, koherence, vadijo izpolnjevanje razli?nih tiskovin in obrazcev (naro?ilnica, prijavnica), razvijajo zmo?nost zbiranja in urejanja podatkov ter zmo?nost izlu??enja bistva. Razvijanje ustne in pisne tvorbe besedil in razumevanja besedil z individualnim delom in v skupinah. Zbiranje in urejanje podatkov v knji?nici in na spletu.Zbiranje in selekcija temi ustreznih podatkov z individualnim delom in kooperativnimi metodami.Pojmi: zasebno in javno besedilo, pripoved, opis, oznaka osebe, zasebno pismo, nagovor, zaklju?ek, pooblastilo. Minimalni standardDijak zna: – napisati pripoved, opis in oznako osebe, – napisati zasebno pismo, poro?ilo in vabilo, – pripraviti referat.Priporo?eno ?tevilo ur: 20 8. BESEDILNE VRSTE 2. – URADNA IN STROKOVNO- ZNANSTVENA BESEDILA – Zna?ilnosti uradnega in strokovno-znanstvenega sloga– Razpis, prijava na razpis, ?ivljenjepis, strokovni ?ivljenjepis, motivacijsko pismo, uradno pismo, pro?nja, obvestilo, razgovor za slu?bo– Poljudnoznanstvena besedila– Strokovna besedila (opis, navodilo, poro?ilo, zapisnik, opomnik)Dijakirazvijajo razumevanje razli?nih vrst govorjenih in pisnih besedil,razvijajo zmo?nost prepoznavanja zgradbe in pomenskih plasti v besedilih razli?nega tipa in razli?nega namena, vadijo ustno in pisno tvorbo razli?nih besedil v razli?nih temah z upo?tevanjem zgradbe, ?lenitve, razvijanja teme, koherence, razvijajo zmo?nost zbiranja in urejanja podatkov ter zmo?nost izlu??enja bistva.Re?evanje nalog bralnega razumevanja ob poljudnoznanstvenih besedilih. Samostojna tvorba uradnih in strokovno-znanstvenih besedil. Naloge zbiranja in urejanja podatkov. Sodelovanje v simulaciji govornih situacij pri urejanju uradnih zadev, v dvojicah. Pojmi: nagovor, zaklju?ek, razpis, potrdilo, zapisnik. Minimalni standardDijak: – zna napisati ?ivljenjepis, motivacijsko pismo, uradno pismo in pro?njo, – razume besedilo razpisov, – razume poljudnoznanstvena in strokovna besedila, poi??e pomembne informacije. . Priporo?eno ?tevilo ur: 15 9. PRAVOPIS– Na?ela mad?arskega pravopisa– Uporaba pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja, utrjevanje (prepoznavanje in interpretacija na?el, abecedni red, deljenje besed, pisanje skupaj in narazen, velika in mala za?etnica, dodajanje kon?nic lastnim imenom, pisanje ?tevil, raba lo?il) CiljiDejavnostiDijakispoznajo temeljna na?ela mad?arskega pravopisa ter pomembna pravopisna pravila, znanja uporabijo v tvorbnih in drugih nalogah. Popravljanje napak, dopolnjevanje itd. Pojmi: izgovorjava, besedna analiza, tradicija, poenostavljanje, abecedni red, zlog, zlogovanje, mala in velika za?etnica, mozgószabály.Minimalni standardDijak: – ob tvorbi besedil uporabi nau?eno, – v obsegu obravnavanih pravil popravi svoje in tuje napake. Priporo?eno ?tevilo ur: 15 10. SVET JEZIKOV, ZGODOVINA MAD?ARSKEGA JEZIKA CiljiDejavnostiDijakispoznajo mesto mad?arskega jezika med jeziki sveta in sorodnimi jeziki, ozavestijo, da je vsak jezik dru?beni in zgodovinski produkt, spoznajo vrste jezikov po izvoru in tipologiji, pridobivajo znanja o ve?jih jezikovnih dru?inah, spoznajo razvoj mad?arskega jezika, sorodne vezi in pomembne jezikovne spomenike,s primerjanjem sodobnih in starih besedil razvijajo zmo?nost opazovanja in logi?nega razmi?ljanja. Iskanje virov v knji?nici in na spletu.Razlaga in kooperativna obravnava, referati. Debata o izvoru mad?arskega jezika. Razvijanje zmo?nosti dokazovanja in negacije. Referat o prenovi jezika, debata o primernosti besed. Primerjava mad?arskega jezika z drugimi jeziki, ki se jih u?ijo v ?oli po danih izto?nicah (tipologija, besedni red, sklanjatev itd.). Pojmi: zgodovina jezika, jezikovno sorodstvo, pradomovina, osnovni jezik, jezikovne spremembe, jezikovni spomenik. Minimalni standard: Dijak: – pozna ve?je jezikovne dru?ine, – pozna sorodstvo mad?arskega jezika, pomembne mejnike zgodovine mad?arskega jezika,– pozna pomembne jezikovne spomenike. Priporo?eno ?tevilo ur: 6 ur11. UPORABA KNJI?NICE IN RA?UNALNIKACiljiDejavnostiDijakispoznajo najpomembnej?e slovarje mad?arskega jezika (tudi v elektronski obliki) in njihovo uporabo, postanejo ve??i uporabe knji?ni?ne katalogizacije, ra?unalni?kih podatkovnih baz in medmre?ja z namenom pridobivanja informacij, spoznajo in ozavestijo eti?ne norme in oblikovnih zakonitosti uporabe virov. Raba knji?nice in ra?unalnika. Pisanje ?ivljenjepisa na ra?unalnik. Uporaba eti?nih norm rabe virov. Pojmi: geslo, slovar mad?arskega knji?nega jezika, pravopisna pravila, pravopisni slovar, slovar sopomenk, slovar tujk, elektronski slovar, vir, sklicevanjeMinimalni standard: Dijak: – dokaj samostojno uporablja vire informacij, ,– pozna in upo?teva nekatere norme rabe informacij (navedba vira, oblikovne in eti?ne norme citiranja). Priporo?eno ?tevilo ur: 8 ur3.2 KNJI?EVNOSTV ?tiriletnih programih SSI je obvezno letno obravnavati enega ali dva tematska sklopa in vse literarnozgodovinske sklope. V programih PTI je priporo?eno (ni pa obvezno) letno obravnavati en tematski sklop in vse literarnozgodovinske sklope s tem, da vsebine, ki so jih obravnavali v SPI programu ni obvezno na novo obravnavati. 3.2.1 Tematski sklopi(Obravnava del s pokon?nim tiskom je obvezna.) 1. MLADINSKA KNJI?EVNOSTCiljiPojmiDijaki:- berejo mladinske romane oz. odlomke, se o njih pogovarjajo, jih primerjajo, poi??ejo podobnosti in razlike;- ugotovijo osnovne vsebinske in oblikovne zna?ilnosti prebranih del;- se pogovarjajo o v delih obravnavanih eti?nih in moralnih vpra?anjih, predstavijo svoje izku?nje, svoje mnenje, aktualizirajo vpra?anje; - ozavestijo razliko med popularno in klasi?no knji?evnostjo ter dejstvo, da je v?asih te?ko potegniti lo?nico med njima. leposlovje, popularna knji?evnost, mladinska knji?evnost, roman, tip pripovedovalca, vzgojni namenMetodi?no-didakti?na navodilaV ?oli poteka skupno branje odlomkov, z uporabo ustrezne motivacije in raznovrstnih tehnik (napovedovanje, branje v delih…). Dijaki doma preberejo eno delo po lastni izbiri. S pomo?jo u?itelja in njegovih napotkov prebrano predstavijo na razli?ne na?ine (referat, PowerPoint prezentacija…). Dejavnosti: aktivizacija obstoje?ega znanja, skupno in individualno branje, razgovor, debatam referat. Minimalni standard Dijak prebere eno delo po lastni izbiri in ga ustno ali pisno predstavi. Pozna temeljne zna?ilnosti mladinske knji?evnosti. OcenjevanjeUstna predstavitev enega dela po lastni izbiri, z navedbo teme oz. problema in oznako ene knji?evne osebe. Priporo?ena delaFekete István: Tüskevár, Kertész Erzsébet: Szamóca lányok, egy Szabó Magda-regény (?larcosbál, Születésnap, Mondják meg Zsófikának), Janikovszky ?va: Kire üt?tt ez a gyerek?, Sohonyai Edit: Mocsok Csillag, Mark Twain: Tom Sawyer kalandjaiPriporo?eno ?tevilo ur: 82. LJUBEZEN, LJUBEZEN…CiljiPojmiDijaki: - berejo dela razli?ne zvrsti na isto temo, se o njih pogovarjajo. Opazujejo, kako se je spreminjal pojem ljubezni in njene dru?bene vloge in kako se to odra?a v knji?evnosti; - ugotovijo osnovne vsebinske in oblikovne zna?ilnosti prebranih del; - se pogovarjajo o v delih obravnavanih moralnih vpra?anjih (npr. zvestoba – nezvestoba), predstavijo svoje mnenje, ga argumentirajo in problem aktualizirajo. Ozavestijo pomen med?love?ki odnosov in ?ustvenega ?ivljenja in tako razvijajo lastno ?ustveno inteligenco; - na podlagi prebranih del pi?ejo obnovo, oznako osebe, tvorijo ustvarjalno besedilo (druga?en konec, druga?na perspektiva). pesem, roman, povest, lirski subjekt, izpoved, romanti?nost, zvestoba, Metodi?no-didakti?na navodilaObravnava tematskega sklopa se naj pri?ne z mo?no ?ustveno motivacijo (diferencirano), da bodo dijaki zmo?ni sprejemanja besedil. U?itelj na diskreten, nevsiljiv na?in aktivira izku?enjski in miselni svet dijakov. Te?ja, obvezna dela se obravnavajo v ?oli, la?ja pa z doma?im delom, ob primernih napotkih u?itelja. V obravnavo je smiselno vklju?iti tudi dela iz drugih vej umetnosti: likovne, glasbene itd. Za filmsko vzgojo na?rtujemo maksimalno 4 ure, skupaj s predhodno pripravo in zaklju?nim pogovorom. U?itelj izmed priporo?enih filmov izbira glede na zanimanje skupine, lahko pa si ogledajo tudi odlomke iz ve? filmov. Pomembno je, da dijakom ?e pred ogledom filma daje naloge oz. navodila, ki pripomorejo k bolj?emu sprejemanju in analizi ogledanega. Dejavnosti: aktivizacija znanja, skupno in individualno branje, pogovor, debata, poslu?anje posnetka, ogled likovnih del, recitacija, ogled filma, tvorba besedila, ustvarjalno pisanje. Minimalni standard Dijak zna pripraviti pisno analizo enega epskega dela, pri ?emer ustrezno uporablja pojme. Ustno predstavi eno obravnavano pesem. OcenjevanjePoznavanje obveznih del sklopa, njihova samostojna ali vodena analiza. Priporo?ena dela Déry Tibor: Szerelem, Sarkadi Imre: Elveszett paradicsom (odlomki); po ena ljubezenska pesem Pet?fi Sándorja, Varró Dániela in Tóth Krisztine, Ady: ?rizem a szemed, Tolsztoj: Anna Karenina (odlomki), Jane Austen: ?rtelem és érzelem (odlomki)Filmi (oz. odlomki): ?rtelem és érzelem (1995, r. Ang Lee), Anyegin (1999, r. Martha Fiennes)Priporo?eno ?tevilo ur: 153. DETEKTIVKECiljiPojmi Dijaki:- berejo knji?evna dela na isto tematiko, se o njih pogovarjajo, poi??ejo podobnosti in razlike;- v delih opazujejo in razumejo vzro?no-posledi?ne odnose, vlogo zadr?evanja oz. posredovanja informacij; identificirajo sredstva za stopnjevanje napetosti, dojamejo du?evne motive oseb in odnose med osebami; - se pogovarjajo o v delih obravnavanih moralnih vpra?anjih (dobro – slabo, greh-pokora), predstavijo svoje mnenje, aktualizirajo vpra?anje. Ob identifikaciji s knji?evnimi osebami razvijajo moralne vrednote;- primerjajo izrazna sredstva in u?inke knji?evnosti in filma; - ustvarjalno pi?ejo (druga?en zaklju?ek, zaplet);- ozavestijo razlike med popularno in klasi?no knji?evnostjo ter dejstvo, da je v?asih te?ko potegniti lo?nico med njima. leposlovje, popularna knji?evnost, detektivka, greh, pokora, motivacija, obsodbaMetodi?no-didakti?na navodilaV ?oli poteka skupno branje odlomkov, ob ustrezni motivaciji in z raznolikimi tehnikami obravnave. U?enci eno delo po lastni izbiri preberejo doma. Z u?iteljevo pomo?jo oz. po njegovih napotkih na razli?ne na?ine predstavijo prebrano. Za filmsko vzgojo na?rtujemo maksimalno 4 ure, skupaj s predhodno pripravo in zaklju?nim pogovorom. U?itelj izmed priporo?enih filmov izbira glede na zanimanje skupine, lahko pa si ogledajo tudi odlomke iz ve? filmov. Pomembno je, da dijakom ?e pred ogledom filma daje naloge oz. navodila, ki pripomorejo k bolj?emu sprejemanju in analizi ogledanega. Dejavnosti: aktivizacija znanja, skupno in individualno branje, pogovor, debata, ogled filma, projektno delo, prezentacija, ustvarjalno pisanje.Minimalni standard Dijak naj bo sposoben ob konkretnih besedilih identificirati eno-dve zna?ilnosti klasi?ne in popularne knji?evnosti. Predstavi eno delo po lastni izbiri, razume logi?na razmerja v njem, odnose med knji?evnimi osebami in njihove motivacije. OcenjevanjeUstna ali pisna predstavitev enega dela. Priporo?ena dela Móricz Zsigmond: Barbárok, Csáth Géza: A kis Emma, Kosztolányi Dezs?: ?des Anna (odlomki), E. A. Poe: A Morgue utcai kett?s gyilkosság, Arthur Conan Doyle: Sherlock Holmes t?rténetei (npr. Az elt?nt menyasszony), Georges Simenon: Maigret-t?rténetek, Raymond Chandler: Philip Marlowe, Agatha Christie: Tíz kicsi négerFilmi (odlomki): A Sátán kutyája (1988, r. Brian Mils), A tehetséges Mr. Ripley (1999, r. Anthony Minghella), Kapj el, ha tudsz (2002, r. Steven Spielberg), Sherlock Holmes (2009, r. Guy Ritchie)Priporo?eno ?tevilo ur: 154. KNJI?EVNOST IN FILMSKA UMETNOST CiljiPojmi Dijaki- spoznajo povezavo med knji?evnostjo in filmom, razi??ejo razlike med izraznimi sredstvi, spoznajo filmske zvrsti, usvojijo temeljne pojme; - si ogledajo filme oz. odlomke iz filmov, analizirajo, interpretirajo in aktualizirajo videno, primerjajo s knji?no podlago. - zbirajo podatke iz filmografije re?iserja Szabó Istvána ali poljubnega tujega re?iserja, na plakatu predstavijo svetovno znane mad?arske re?iserje, operaterje; - v obliki projektnega dela pripravijo kratki film na podlagi izbranega knji?evnega dela. film, re?iser, operater, igralec, vloga, scenarij, adaptacija, monta?aMetodi?no-didakti?na navodilaDijaki v ?oli berejo odlomke knji?evnih del, nato pa si ogledajo njihove filmske adaptacije (odlomke). U?itelj pred ogledom filma poda navodila, na kaj naj bodo dijaki pozorni. Z ogledom dobro izbranih filmskih odlomkov dijaki dobijo vpogled v filmsko ustvarjanje razli?nih zvrsti in razli?nih obdobij. Ob zaklju?ku sklopa dijaki pripravijo na podlagi odlomka iz izbranega knji?evnega dela kratki film. Aktivnosti: aktivizacija znanja, skupno in individualno branje, pogovor, debata, ogled filma, priprava in predstavitev plakata, pisanje scenarija, priprava kratkega filma. Minimalni standardDijak pozna in uporablja temeljne vsebine in pojme, zna pripraviti primerjalno analizo knji?evnega dela in njegove filmske adaptacije. OcenjevanjeV prvi vrsti ocenjujemo zbiranje gradiva (plakat) in zmo?nost analize. Priporo?ena knji?evna dela in njihove filmske adaptacije (odlomki)Rokonok (2006, r. Szabó István), ?des Anna (1958, r. Fábry Zoltán), A Pál utcai fiúk (1969, r. Fábry Zoltán), Mechanikus narancs (1971, r. Stanley Kubrick), A felolvasó (2008, r. Stephen Daldry), Gomorra (2008, r. Matteo Garrone)Priporo?eno ?tevilo ur: 125. ZGODOVINSKI ROMANICiljiPojmiDijaki- berejo leposlovna in popularna zgodovinska knji?evna dela, poi??ejo podobnosti in razlike, zbirajo podatke o dolo?enem zgodovinskem obdobju in dogodku; - ugotovijo vsebinske in oblikovne zna?ilnosti prebranih del; - ob branju oblikujejo svoje vrednote, bogatijo znanje, aktualizirajo prebrano ter pove?ejo z znanji, ki so jih pridobili pri drugih predmetih;- na podlagi prebranega pripravijo predstavitev osebe, pi?ejo dnevnik; - spoznajo filmske adaptacije (odlomke) zgodovinskih knji?evnih del. Leposlovje, popularna knji?evnost, zgodovinski roman, objektivnost, verodostojnostMetodi?no-didakti?na navodilaV ?oli poteka skupno branje odlomkov, ob primerni motivaciji in z raznolikimi tehnikami obravnave. Dijaki eno prosto izbirno delo preberejo doma. S pomo?jo razli?nih virov preverijo zgodovinsko zanesljivost prebranega. Filmu namenimo najve? 3 ure, vklju?no s pripravo in pogovorom po ogledu filma. U?itelj izbere film na podlagi zanimanja skupine, lahko pa si ogledajo odlomke iz razli?nih filmov in jih primerjajo. V primeru, da izbere roman Victorja Hugoja, lahko pogledajo odlomke iz razli?nih filmskih adaptacij tega dela in jih primerjajo. Pomembno je, da u?itelj da navodila oz. vidike opazovanja pred ogledom filma. Dejavnosti: aktivizacija predhodnega znanja, individualno in skupno branje, razgovor, debata, pisanje dnevnika, ogled filma, priprava in predstavitev plakata. Minimalni standard Dijak v besedilih razume ?asovno zaporedje in logi?ne povezave. Na podlagi prebranih del predstavi dano obdobje oziroma dogodek. OcenjevanjePredstavitev enega dela na plakatu. (Izbirno tu ali pri biografijah, avtobiografijah). Priporo?ena dela Gárdonyi Géza: A láthatatlan ember, Egri csillagok; Ambrus Lajos: Eldorádó, Háy János: Dzsigerdilen (A szív gy?ny?r?sége), Walter Scott: Ivanhoe, Victor Hugo: A nyomorultakFilm(odlomki): Honfoglalás (1996, r. Koltay Gábor), A Hídember (2002, r. Bereményi Géza), Szabadság, szerelem (2006, r. Goda Krisztina), Nyomorultak (1957, r. Jean-Paul Le Chanois) és Nyomorultak (2000, r. Josée Dayan), Trója (2004, r. Wolfgang Petersen)Priporo?eno ?tevilo ur: 106. VES SVET JE ODER!CiljiPojmiDijaki spoznajo odnos med knji?evnostjo in gledali??em, doumejo, da je gledali??e zapletena veja umetnosti, spoznajo gledali?ke zvrsti, usvojijo temeljne pojme. Spoznajo zgodovino mad?arskega gledali?ke igre in sodobno gledali?ko ?ivljenje (doma in v mati?ni domovini). Ogledajo si predstavo/e v ?ivo ali s posnetka, analizirajo, interpretirajo in aktualizirajo videno, na ta na?in pridobivajo nova znanja, oblikujejo svoj okus. Zbirajo podatke in gradiva o gledali?kih in filmskih uprizoritvah del Shakespeara in Molièra. V parih prika?ejo prizore, improvizirajo dialoge, pripravijo kostume, sceno, glasbo: uprizorijo kratko predstavo. gledali??e, drama, komedija, musical, rockopera, opereta, prizor, oder, scena, kostumi, re?iser, igralec, skladatelj Metodi?no-didakti?na navodilaSklop lahko razumemo tudi kot projekt, v okviru katerega dijaki skupaj berejo odlomke iz dramskih del, si ogledajo gledali?ka dela ali odlomke, jih analizirajo in se nato tudi sami izkusijo v razli?nih vlogah in nalogah na odru in za njim. Ob zaklju?ku sklopa predstavijo kratko predstavo ali prizor. Dejavnosti: skupno branje, ogled predstave ali posnetka, razgovor, dramska igra, priprava plakata, pisanje glasbe, priprava scenskih pripomo?kov. Minimalni standardDijak pozna temeljne vsebine in pojme, aktivno sodeluje pri nastajanju skupne produkcije. OcenjevanjeV okviru sklopa ocenjujemo predvsem ustvarjalno delo dijakov (prizori), zbiranje in zmo?nost analize in samo v manj?i meri poznavanje vsebin. Priporo?ena dela – predstave (odlomki)Katona József: Bánk bán, ?rkény István: Tóték, en mad?arski musical (npr. Romeo és Júlia), ena mad?arska rockopera (npr. István, a király), ena Lehárjeva opereta (npr. Marica grófn?), Molière: TartuffePriporo?eno ?tevilo ur: 157. AVTOBIOGRAFSKI IN BIOGRAFSKI ROMANICiljiPojmiDijaki berejo klasi?na in popularna avtobiografska in biografska dela in se o prebranem pogovarjajo. V zanesljivih virih i??ejo podatke o ?ivljenju knji?evnih oseb, informacije primerjajo s prebranim. Ugotovijo temeljne vsebinske in oblikovne zna?ilnosti prebranih del. Pripravijo oznako osebe, vrednotijo obna?anje/karakter. Spoznajo filmske adaptacije nekaterih biografij, poi??ejo razlike med knji?evnim delom in filmom. Identificirajo razlike med klasi?no in popularno knji?evnostjo. Ozavestijo, da knji?evnost lahko posreduje tudi znanja. Ob branju oblikujejo svoj okus, bogatijo znanja, aktualizirajo prebrano, ter ga postavijo v kontekst znanja drugih predmetov (zgodovina, geografija). leposlovje, popularna knji?evnost, biografski roman, avtobiografija, dnevnik Metodi?no-didakti?na navodilaV ?oli poteka skupno branje odlomkov, ob primerni motivaciji in z raznolikimi tehnikami obravnave. Dijaki eno prosto izbirno delo preberejo doma. Filmu namenimo najve? 3 ure, vklju?no s pripravo in pogovorom po ogledu filma. U?itelj izmed priporo?enih filmov izbira glede na zanimanje skupine, lahko pa si ogledajo tudi odlomke iz ve? filmov Pomembno je, da u?itelj da navodila oz. vidike opazovanja pred ogledom filma. Dejavnosti: aktivizacija predhodnega znanja, individualno in skupno branje, razgovor, debata, pisanje dnevnika, ogled filma, priprava in predstavitev plakata, pisanje dnevnika. Minimalni standard Dijak na osnovi prebranega predstavi eno znano osebo. OcenjevanjePredstavitev znane osebe na podlagi knji?evnega dela in drugih virov. (Izbirno tu ali pri zgodovinskih romanih.)Priporo?ena dela Radnóti Miklós: Ikrek hava, Csáth Géza: Napló, Kertész Erzsébet: Vilma doktorasszony, Szendrey Júlia, Dénes Zsófia: ?let helyett órák, Székely Júlia: Chopin Párizsban, Virgina Wolf: Egy jó házból való angol úrilány, Chaplin: ?letem (odlomki), Che Guevara: A motoros naplójaFilm(odlomki): Puskás, Hungary (2009, r. Almási Tamás), Charlie: Charlie Chaplin élete és m?vészete (2003, r. Richard Schickel), Che Guevara: A motoros naplója (2004, r. Walter Salles)Priporo?eno ?tevilo ur: 98. ?UDAKI, SAMOTNE?ICiljiPojmiDijaki berejo dela razli?nih zvrsti in vrst na temo posameznika, njegovih mo?nosti, druga?nosti in se o prebranem pogovarjajo. Ugotovijo temeljne vsebinske in oblikovne zna?ilnosti prebranih del. Pogovarjajo se o moralnih in eti?nih vpra?anjih, ki se pojavljajo v delih, razvijajo kriti?no mi?ljenje, izra?anje mnenja, aktualizirajo vpra?anje. Pripravijo resni?no ali domi?ljijsko reporta?o na eno konkretno temo (brezdomci, Romi, gibalno ovirani…), pripravijo raziskavo javnega mnenja. Oblikujejo svoje vrednote, razvijajo empati?no zmo?nost, u?ijo se tolerantnosti. posameznik, skupina, skupnost, druga?nost, predsodek, tolerancaMetodi?no-didakti?na navodilaO prebranem poro?ajo pred razredom, po poro?ilih sodelujejo v debati ali okrogli mizi. Za doma?o nalogo izvedejo raziskavo z vpra?alnikom a sprejemanju katere od razli?nosti. Filmu namenimo najve? 4 ure, vklju?no s pripravo in pogovorom po ogledu filma. U?itelj izbere film na podlagi zanimanja skupine, lahko pa si ogledajo odlomke iz ve? filmov. Pomembno je, da u?itelj da navodila oz. vidike opazovanja pred ogledom filma. Dejavnosti: aktivizacija predhodnega znanja, individualno in skupno branje, razgovor, debata, okrogla miza, ogled filma, priprava reporta?e, priprava anketnega vpra?alnika. Minimalni standard Dijak predstavi eno prebrano delo, poimenuje temo, predstavi svoje mnenje o problemu. OcenjevanjeV okviru sklopa ocenjujemo predvsem zmo?nost analize, argumentiranja in izra?anja mnenja. Priporo?ena dela Hajnóczy Péter: A sün és a király, Kertész Imre: Sorstalanság, Juhász Júlia: Találkoztam boldoguló cigányokkal is, John Steinbeck: Egerek és emberek, Doris Lessing: A f? dalol, Fedél nélkül (fedelnelkul.hu)Film(odlomki): A legyek ura (1963, r. Peter Brook), Szelíd motorosok (1969, r. Dennis Hopper), A cigányok ideje (1989, r. Emir Kusturica), Forrest Gump (1995, r. Robert Zemeckis), Brokeback Mountain – Túl a barátságon (2005, r. Ang Lee)Priporo?eno ?tevilo ur: 123.2.2 Knji?evnozgodovinski sklopi3.2.2.1 Operativni cilji1. Odnos med bralcem in knji?evnostjoDijaki: dojamejo, da je knji?evnost kot model stvarnosti in ustvarjenega svetaposeben komunikacijski proces;starostni stopnji primerno dojemajo, kak?na do?ivetja, ?ustva in pomene sporo?a knji?evnost posamezniku in dru?bi; pridobivajo znanja o pomembnih avtorjih in delih iz mad?arske in svetovne knji?evnosti;spoznajo povezavo med knji?evnostjo in sorodnimi vejami umetnosti na podlagi nekaj primerov;i??ejo povezavo med u?nimi vsebinami in lastnimi ?ivljenjskimi problemi; pisno in ustno citirajo knji?evna dela/odlomke. 2. Usvajanje literarne razgledanostiDijaki: dojemajo ?stalnost” in spremenljivost v knji?evnosti; spoznajo bistvene zna?ilnosti literarnozgodovinskih obdobij in literarnih slogov, jih ustno in pisno predstavijo z uporabo usvojenih pojmov;dela razvr??ajo v literarnozgodovinskih obdobjih in v avtorjevem opusu;v epskih, lirskih in dramskih delih z uporabo razli?nih raz?lembnih postopkov ugotavljajo pomensko plast, moralne vrednote in estetske prvine knji?evnega dela; starostni stopnji primerno z uporabo literarnozgodovinskih in literarnoteoreti?nih znanj ustno in pisno analizirajo in interpretirajo literarna dela, izra?ajo svoje mnenje;na strokovnih ekskurzijah, z ogledi gledali?kih predstav in s spoznavanjem sodobne mad?arske knji?evnosti in kulturnega ?ivljenja poglabljajo literarno in splo?no razgledanost. 3. Razvijanje zmo?nosti presojanja in moralne ter estetske ob?utljivosti ter zavestnosti. Dijaki: spoznajo, da jim lahko pri obravnavi knji?evnih del pridobljene izku?nje pomagajo pri razumevanju samega sebe, pri presojanju in sprejemanju mnenja drugih;prepoznajo in identificirajo vloge, dru?bene norme, vedenjske vzorce in vrednote v literarnih delih;pogovarjajo se o razli?nih in nasprotujo?ih se resnicah, o razli?nih vedenjskih odgovorih na ista vpra?anja;opredelijo se do knji?evnih oseb in vrednot; uporabljajo osnovne vire za iskanje informacij (tiskani in on-line katalogi) in jih eti?no uporabljajo (navedejo vir); u?inkovito na?rtujejo raziskovalne strategije, po potrebi jih prilagajajo. 3.2.2.2 Dejavnosti Dijaki v epskih delih: prepoznajo ?asovno in dogajalno zgradbo, razlikujejo avtorja, pripovedovalca in knji?evne osebe, prepoznajo perspektive, ugotovijo govorno perspektivo, prepoznajo vlogo nakazovanja in odla?anja,interpretirajo vlogo opisov, prepoznajo na?ine oznake oseb, spoznajo zna?ilne tipe junakov, spoznajo, dojamejo, analizirajo, interpretirajo in vrednotijo zna?ilne vedenjske vzorce, ?ivljenjske in konfliktne situacije, osebnostne dileme, prepoznajo, dojamejo in vrednotijo socialne vsebine ?love?kih odnosov, opazujejo spremembe v svetovnem nazoru, prisotnost dru?bene kritike, opazujejo razlike med posameznimi obdobji. 3.2 Dijaki pri obravnavi lirskih del: razlikujejo fizi?no podobo pesnika od lirskega subjekta,identificirajo nekaj tipi?nih elementov lirske kompozicije, npr.: govorni polo?aj, ?asovno zgradbo, logi?no strukturo, dolo?ijo razpolo?enje, temo, zvrst in tip pesmi, prepoznajo in interpretirajo metafore in ostala pesni?ka sredstva. 3.3 Dijaki pri obravnavi dramskih del: dolo?ijo pojem tragedije in komedije, tragi?nega in komi?nega,pripravijo oznako tragi?nega junaka in osebe komedij, spoznajo ?asovno, prostorsko in dogajalno strukturo, predstavijo dramski konflikt, spoznajo, dojamejo, analizirajo, interpretirajo in vrednotijo zna?ilne vedenjske vzorce in osebnostne dileme, spoznajo spremembe zvrsti, spoznavajo odnos drame in gledali??a. 3.2.2.3 Sklopi1. ZA?ETKI KNJI?EVNOSTIU?ne vsebinePriporo?eni pojmi, vidiki obravnaveO umetnosti, knji?evnostiUmetnost in knji?evnost; knji?evne zvrsti in vrste Biblija?sz?vetség: Jónás próféta, teremtést?rténet, Kain és ?bel, 23. zsoltár?jsz?vetség: A tékozló fiú, passió-t?rténet, A szeretetr?lAnti?na gr?ka in rimska knji?evnost Prométheusz-mítosz Homérosz: Iliász ali Odüsszeia (odlomek)Szophoklész: Oidipus király ali Antigoné (odlomek)Szapphó: Aphroditéhez, Catullus: Gy?l?l?k és szeretek, Horatius: Licinius MurenáhozA k?zépkor Dante Alighieri: Isteni színjáték (odlomek)Villon-balladaCarmina Burana (odlomek)Halotti beszéd és k?ny?rgés ?magyar Mária-siralom, Margit-legendaZa obravnavo teme primerna dela po izbiri; pojmi: umetnik, umetni?ko delo, bralec, branje, interpretacija, fikcija, zvrst, epika, lirika, dramatika; vrstaZgradba, literarna in eti?na vrednost Biblije; Stara zaveza, Nova zaveza, evangelij, biblijska zgodba, prilika Kultura antike; mit, mitologija, trojanski miti, Homerjevi epi, juna?ki ideal; gr?ka drama in gledali??e, tebanski miti, tragedija, tragi?ni junak, katarza, moralna vpra?anja in odgovoriSrednjeve?ki svetovni nazor, cerkvena in posvetna knji?evnost; onstransko potovanje, ?tevil?na mistika, alegori?nost; za?etki mad?arske knji?evnosti, spomeniki Metodi?no-didakti?na navodilaU?itelj na?rtuje delo tako, da je osredoto?eno na dijake, upo?teva njihove zmo?nosti in izbira u?inkovite metode. Po primerni motivaciji in razjasnjenih pojmih sledi skupno branje in skupna interpretacija z uporabo raznovrstnih tehnik. Ob branju knji?evnih del in odlomkov razvijamo ustvarjalnost (npr. oznaka osebe z druge perspektive, priprava medijskega besedila (reporta?e, intervjuja npr. a trojanski vojni, Dantejevem potovanju). Dijaki doma prebrana besedila predstavijo pisno ali ustno, lahko pa pripravijo strip, dramsko igro ali celo kratki film. Pri obravnavi sklopa u?itelj vklju?uje mo?nosti, ki jih nudijo likovna, glasbena in filmska umetnost. Minimalni standard Dijak ?asovno opredeli obdobje, predstavi njegove temeljne zna?ilnosti. Predstavi eno prebrano biblijsko zgodbo in eno anti?no epsko ali dramsko besedilo/odlomek ter prvi mad?arski jezikovni spomenik. Pozna temeljne zna?ilnosti knji?evnih zvrsti in vrst, ustrezno uporablja pojme; Biblija, Stara zaveza, Nova zaveza, prilika, epika, lirika, drama(tika), tragedija, srednji vek, jezikovni spomenik. OcenjevanjeUstni odgovori dijakov: predstavitev obdobja, analiza in interpretacija prebranih del/odlomkov, izra?anje lastnega mnenja. Ustna/pisna individualna/v dvojicah predstavitev doma?ega branja (npr. biblijske zgodbe) ali kreativno pisanje (pripoved dogajanja ali oznaka osebe s spremembo perspektive, analiza karakterjev, aktualizacija problema).Priporo?eno ?tevilo ur: 18 ur2. KNJI?EVNOST RENESANSE IN BAROKA U?ne vsebinePriporo?eni pojmi, vidiki obravnaveRenesansa in humanizemPetrarca:Ti szerencsés füvek… Boccaccio: Dekameron (A sólyom feláldozása)Shakespeare: Rómeo és Júlia ali Hamlet (odlomek)Janus Pannonius: Pannónia dicséreteBalassi Bálint: Hogy Júliára talála, így k?sz?neneki BarokZrínyi Miklós: Szigeti veszedelem Pojav in zna?ilnosti renesanse; renesansa, humanizem, reformacija; sonet, novela, angle?ka renesan?na drama in gledali??e, dramski konflikt; mad?arska renesansa, ljubezenska lirikaZna?ilnosti baroka, protireformacijaMetodi?no-didakti?na navodila Obdobje in zna?ilnosti se lahko obravnava s kooperativnimi tehnikami, v parih ali skupinah. Ob tem dijaki spoznavajo tudi likovna in glasbena del. Za doma?o nalogo lahko pripravijo o avtorjih oz. njihovih delih kratek osnutek, miselni vzorec, pripravijo razlago pojma, zbirajo gradivo oz. informacije. Pripravljeno predstavijo frontalno ali v parih. Po primerni motivaciji in razjasnjenih pojmih sledi skupno branje in skupna interpretacija z uporabo raznovrstnih tehnik. Pri obravnavi lirskih del u?enci ozavestijo razliko med pesnikom in lirskim subjektom, razi??ejo vsebinske in oblikovne prvine. Po obravnavi dramskega besedila individualno ali v parih pripravijo osnutek scenske slike izbranega prizora, kostume, pripomo?ke, lahko pa tudi predstavijo prizor, si ogledajo filmsko adaptacijo. Ob tem razvijamo zmo?nost pisne in ustne tvorbe besedila, zmo?nost izra?anja mnenja in argumentacije ter ustvarjalnost (npr. tvorba druga?nega konca, intervju z eno od knji?evnih oseb, domi?ljijski obisk pri renesan?nem umetniku ali iznajditelju itd.). Minimalni standard Dijak ?asovno opredeli obdobje, predstavi njegove temeljne zna?ilnosti. Avtorje in njihova dela umesti v obdobje. Razume prebrano besedilo/odlomek in razlo?i glavne misli. Pozna in ustrezno uporablja pojme: renesansa, humanizem, reformacija, novela, renesan?na drama, ljubezenska lirika, barok. OcenjevanjeOcenjevanje prezentacije oz. izdelka skupin/dvojic ali ustno/pisno preverjanje usvojenih znanj, doma?a ali ?olska naloga (kreativno pisanje).Priporo?eno ?tevilo ur: 18 ur3. KNJI?EVNOST KLASICIZMA IN RAZSVETLJENSTVAU?ne vsebinePriporo?eni pojmi, vidiki obravnaveKlasicisti?na dramaMolière: Tartuffe (odlomki)Knji?evnost evropskega razsvetljenstva Voltaire: CandideRousseau: ?rtekezés az emberek k?z?tti egyenl?tlenségr?l és alapjairól (odlomek)Goethe: Az ifjú Werther szenvedései, FaustRazsvetljenstvo na Mad?arskem Bessenyei Gy?rgy: Magyarság (odlomek) Kazinczy Ferenc: T?visek és virágok Csokonai Vitéz Mihály: A Reményhez, Az estveBerzsenyi Dániel: A k?zelít? tél, A magyarokhoz (I., II.)Zna?ilnosti francoskega klasicisti?nega gledali??a in drame, komedija, komi?no, dramski karakterjiPojav in ideje razsvetljenstva; enciklopedija; klasicizem, sentimentalizem (predromantika)Pojav in zna?ilnosti mad?arskega razsvetljenstva, kulturni program Kazinczy in jezikovni preporod Csokonai Vitéz Mihály ? portret, pesmi Lilli Berzsenyi Dániel ? portret, elegijaMetodi?no-didakti?na navodilaObdobje in zna?ilnosti se lahko obravnava s kooperativnimi tehnikami, v parih ali skupinah, lahko pa tudi v obliki projektnega dela. Ob tem dijaki spoznavajo tudi likovna in glasbena del. Po obravnavi dramskega besedila individualno ali v parih pripravijo osnutek scenske slike izbranega prizora, kostume, pripomo?ke, lahko pa tudi predstavijo prizor, si ogledajo filmsko adaptacijo. Za doma?o nalogo lahko pripravijo o avtorjih oz. njihovih delih kratek osnutek, miselni vzorec, pripravijo razlago pojma, zbirajo gradivo oz. informacije. Po primerni motivaciji in razjasnjenih pojmih sledi skupno branje in skupna interpretacija z uporabo raznovrstnih tehnik. Pri obravnavi lirskih del u?enci ozavestijo razliko med pesnikom in lirskim subjektom, razi??ejo vsebinske in oblikovne prvine. Ob tem razvijamo zmo?nost pisne in ustne tvorbe besedila, zmo?nost izra?anja mnenja in argumentacije ter ustvarjalnost. Minimalni standard Dijak pozna in ustrezno uporablja pojme: komedija, komi?nost, predstavi dogajanje drame. ?asovno opredeli obdobje, predstavi njegove temeljne zna?ilnosti. Avtorje in njihova dela umesti v obdobje. Razume prebrano besedilo/odlomek in razlo?i glavne misli. Pozna in ustrezno uporablja pojme: razsvetljenstvo, klasicizem, preporod jezika.OcenjevanjeOcenjevanje prezentacije oz. izdelka skupin/dvojic ali ustno/pisno preverjanje usvojenih znanj, doma?a ali ?olska naloga (preprost literarni spis ali kreativno pisanje).Priporo?eno ?tevilo ur: 15 ur4. KNJI?EVNOST ROMANTIKEU?ne vsebinePriporo?eni pojmi, vidiki obravnaveRomantikaByron: Childe Harold búcsúja Heinrich Heine: A dal szárnyára veszlek, A LoreleyPuskin: Anyegin (odlomki)Obdobje reform in mad?arska romantika Katona József: Bánk bán (odlomki) K?lcsey Ferenc: HimnuszV?r?smarty Mihály: Szózat, Csongor és Tünde Pet?fi Sándor: Egy estém otthon, A puszta, télen, Szabadság, szerelem…, Egy gondolat bánt engemet… ali A XIX. század k?lt?i, Nemzeti dal; Reszket a bokor, mert…, Szeptember végén, ?ti levelek (XV.), Az apostol (odlomki)Arany János: Toldi estéje (odlomki), ?gnes asszony ali A walesi bárdok, Epilogus Jókai Mór: Az arany ember (odlomki) Madách Imre: Az ember tragédiájaPojav in zna?ilnosti romantike, byronizem, roman v verzih, odve?ni ?lovek Pojav in zna?ilnosti obdobja reform; ljudskost in romantika; K?lcsey Ferenc ? portret, himna, motiv greha in kazniV?r?smarty Mihály ? portret, oda, retori?na zgradba, vizija smrti naroda Pet?fi Sándor ? portret, romantika in ljudskost, ars poetica, revolucionarne vizionarske pesmi, zakonska lirika, elegija, pripovedno pesni?tvo, apostol Arany János ? portret, konflikt vrednot, balada Jókai Mór – portret, romanti?ni roman, razklani junakMetodi?no-didakti?na navodilaObdobje in zna?ilnosti je priporo?eno obravnavati z vizualnim pristopom, zato se v uvodni uri predstavijo likovna in glasbena dela romantike. Prav tako so priporo?ene kooperativne tehnike in projektno delo. Ob vodeni interpretaciji dajemo primeren poudarek prepoznavanju zna?ilnosti romanti?nih del. Ob obravnavi doma?ega branja se pogovorimo o razli?nih interpretacijah. Ob tem razvijamo zmo?nost pisne in ustne tvorbe besedila, zmo?nost izra?anja mnenja in argumentacije ter ustvarjalnost (npr. nadaljevanje zgodbe poljubnega junaka, reporta?a o obdobju, intervju ali reporta?a o problemu, poro?ilo o filmski adaptaciji knji?evnega dela itd.). Minimalni standard ?asovno opredeli obdobje, predstavi njegove temeljne zna?ilnosti. Pozna navedene avtorje in njihova dela in jih umesti v obdobje. Razume prebrano besedilo/odlomek in razlo?i glavne misli. Pozna in ustrezno uporablja ustno in pisno pojme: romantika, obdobje reform, himna, oda, revolucionarno vizionarsko pesni?tvo, zakonska lirika, elegija, pripovedna pesnitev, balada. OcenjevanjeUstno ali pisno preverjanje znanja, doma?a ali ?olska naloga (kreativno pisanje, literarni spis), predstavitev doma?ega branja po danih navodilih. Priporo?eno ?tevilo ur: 20 ur5. KNJI?EVNOST KLASI?NEGA MODERNIZMA, MAD?ARSKA EPIKA PREMODERNEU?ne vsebinePriporo?eni pojmi, vidiki obravnaveRealizemStendhal: V?r?s és fekete (odlomek) ali Balzac: Goriot apó (odlomek)Gogol: A k?p?nyeg Tolsztoj: Ivan Iljics halálaDosztojevszkij: B?n és b?nh?dés (odlomek) Csehov: Sirály ali Ibsen: BabaszobaPojav moderne lirike Baudelaire: KapcsolatokMad?arska epika premoderne Mikszáth Kálmán: Bede Anna tartozása Pojav in zna?ilnosti realizma; naturalizem; pojav moderne epike, karierni roman; grotesknost, uradnik; idejni roman; pojav moderne dramePojav in zna?ilnosti moderne lirike, simbolizem Mikszáth Kálmán ? portret, zna?ilnosti Mikszáthove proze, kme?ki junakMetodi?no-didakti?na navodilaObdobje in zna?ilnosti je priporo?eno obravnavati z vizualnim pristopom, zato se v uvodni uri predstavi nekaj likovnih del. Prav tako so priporo?ene kooperativne tehnike. Ob vodeni interpretaciji dajemo primeren poudarek prepoznavanju zna?ilnosti realisti?nih del. Ob obravnavi doma?ega branja se pogovorimo o razli?nih interpretacijah. Ob tem razvijamo zmo?nost pisne in ustne tvorbe besedila, zmo?nost izra?anja mnenja in argumentacije ter ustvarjalnost (npr. nadaljevanje zgodbe poljubnega junaka, predstavitev knjige itd.). Minimalni standard ?asovno opredeli obdobje, predstavi njegove temeljne zna?ilnosti. Ob navedenem mad?arskem pisatelju pozna vsaj enega tujega avtorja in njegovo delo in jih umesti v obdobje. Razume prebrano besedilo/odlomek in razlo?i glavne misli. Pozna in ustrezno uporablja ustno in pisno pojme: realizem, simbolizem, kme?ki junak. OcenjevanjeOcenjevanje prezentacije oz. izdelka skupin/dvojic in ustno/pisno preverjanje usvojenih znanj, doma?a ali ?olska naloga ( literarni spis ali kreativno pisanje), predstavitev doma?ega branja po danih navodilih. Priporo?eno ?tevilo ur: 15 ur6. KLASI?NI MODERNIZEM V MAD?ARSKI KNJI?EVNOSTI U?ne vsebinePriporo?eni pojmi, vidiki obravnaveAdy Endre: Góg és Magóg fia aliok én…, Szeretném, ha szeretnének, A magyar Ugaron ali A Hortobágy poétája, Nekünk Mohács kell, Héja-nász az avaron, ?rizem a szemed, A Halál rokona, Hiszek hitetlenül Istenben Babits Mihály: Jónás k?nyve, Esti kérdés, ?sz és tavasz k?z?ttKosztolányi Dezs?: ?des Anna, Boldog, szomorú dal, Halotti beszéd, Hajnali részegség, BoldogságMóricz Zsigmond: Tragédia, Judith és Eszter, Rokonok Nyugat; Ady Endre ? portret, vizionarsko krajinsko pesni?tvo, pesmi Lédi, pesmi Csinszki Babits Mihály ? portret, biblijska tradicija, poslanstvo in morala, zgradba in slog Kosztolányi Dezs? ? portret, dru?beni in psiholo?ki roman, odtujenost Móricz Zsigmond ? portret, realizem in naturalizem, psiholo?kost Metodi?no-didakti?na navodilaSklop je priporo?eno obravnavati s kooperativnimi tehnikami in projektnim delom. Po primerni motivaciji in razjasnjenih pojmih sledi skupno ali individualno branje in interpretacija z uporabo raznovrstnih tehnik. Pri obravnavi lirskih del u?enci ozavestijo razliko med pesnikom in lirskim subjektom, razi??ejo vsebinske in oblikovne prvine. Za doma?o nalogo lahko pripravijo o avtorjih oz. njihovih delih kratek osnutek, miselni vzorec, pripravijo razlago pojma, zbirajo gradivo oz. informacije. Ob tem razvijamo zmo?nost pisne in ustne tvorbe besedila, zmo?nost izra?anja mnenja in argumentacije, zmo?nost kreativnega pisanja ter zmo?nost tvorbe literarne naloge. Ob razgovoru o razli?nih interpretacijah se lahko uporabijo filmski odlomki. Minimalni standard Pozna pomen Nyugata. Pozna navedene avtorje in njihova dela in jih umesti v obdobje. Razume prebrano besedilo/odlomek in razlo?i glavne misli. Pozna in ustrezno uporablja ustno in pisno pojme: vizionarska krajinska lirika, Pesmi Lédi, pesmi Csinszki, dru?beni roman, psiholo?ki romanOcenjevanjeUstno/pisno preverjanje usvojenih znanj, doma?a ali ?olska naloga ( literarni spis ali kreativno pisanje), predstavitev doma?ega branja po danih navodilih. Priporo?eno ?tevilo ur: 18 ur7. SVETOVNA KNJI?EVNOST 20. STOLETJA, MAD?ARSKA KNJI?EVNOST PRVE POLOVICE 20. STOLETJA U?ne vsebinePriporo?eni pojmi, vidiki obravnaveAvantgardaKnji?evnost prve polovice 20. stoletjaGuillaume Apollinaire: A megsebzett galamb és a sz?k?kút Franz Kafka: Az átváltozás Albert Camus: K?z?ny Hemingway: Az ?reg halász és a tengerBertold Brecht: Kurázsi mama és gyermekei ali Friedrich Dürrenmatt: Az ?reg h?lgy látogatása József Attila: Tiszta szívvel, Külvárosi éj, ?da, A Dunánál, Születésnapomra, Talán elt?n?k hirtelen… ali ?me, hát megleltem hazámat…,Radnóti Miklós: Hetedik ecloga, ? la recherche…, Er?ltetett menet, RazglednicákAvantgarda in smeri Prenova in tradicija, képvers; novi klasicizem; preobrazba, odtujenost, grotesknost Mad?arska knji?evnost med vojnama József Attila ? portret, motivi njegove lirike, ?nmegszólító beszédmód, szabadvers, lét?sszegz? vers, értékszembesítés; Radnóti Miklós ? portret, motivi njegovega pesni?tva, eklogaMetodi?no-didakti?na navodilaSklop je priporo?eno obravnavati s kooperativnimi tehnikami in projektnim delom. Po primerni motivaciji in razjasnjenih pojmih sledi skupno ali individualno branje in interpretacija z uporabo raznovrstnih tehnik. Ob obravnavi si ogledajo likovna dela. Pri obravnavi lirskih del u?enci ozavestijo razliko med pesnikom in lirskim subjektom, razi??ejo vsebinske in oblikovne prvine. Za doma?o nalogo lahko pripravijo o avtorjih oz. njihovih delih kratek osnutek, miselni vzorec, pripravijo razlago pojma, zbirajo gradivo oz. informacije. Ob tem razvijamo zmo?nost pisne in ustne tvorbe besedila, zmo?nost izra?anja mnenja in argumentacije ter kreativnega pisanja (svobodni verz, pesem v sliki). Minimalni standard Predstavi glavne zna?ilnosti avantgarde. Pozna navedene avtorje in njihova dela in jih umesti v obdobje. Razume prebrano besedilo/odlomek in razlo?i glavne misli. Pozna in ustrezno uporablja ustno in pisno pojme: avantgarda, ekloga. OcenjevanjeUstno ali pisno preverjanje znanja, doma?a ali ?olska naloga (literarni spis), predstavitev doma?ega branja po danih navodilih. Priporo?eno ?tevilo ur: 15 ur8. PORTRETI IZ SODOBNE MAD?ARSKE KNJI?EVNOSTI U?ne vsebinePriporo?eni pojmi, vidiki obravnaveNagy László: Ki viszi át a Szerelmet? Déry Tibor: Szerelem Németh László: Iszony (odlomki) ali ?rkény István Tóték (a dráma ali a kisregény), Márai Sándor: A gyertyák csonkig égnekKertész Imre: Sorstalanság (odlomki)Zamejska knji?evnost Knji?evnost po 2. svetovni vojni, tri T; sodobna knji?evnost, na?in pripovedovanja; ars poetica, eksistencializem; oblike novele, metafori?ni pomeni; prepletanje resni?nega in absurdnega; knji?evnost holokavsta, avtobiografija in fikcija; zamejska knji?evnost, prekmurska mad?arska knji?evnost Metodi?no-didakti?na navodilaPo primerni motivaciji in razjasnjenih pojmih sledi skupno ali individualno branje in interpretacija z uporabo raznovrstnih tehnik. Za doma?o nalogo lahko pripravijo o avtorjih oz. njihovih delih kratek osnutek in ga predstavijo. Ob tem razvijamo zmo?nost pisne in ustne tvorbe besedila, zmo?nost izra?anja mnenja in argumentacije. Ob razgovoru o razli?nih interpretacijah se lahko uporabijo filmski odlomki. Minimalni standard Predstavi glavne zna?ilnosti sodobne mad?arske knji?evnosti. Pozna navedene avtorje in njihova dela in jih umesti v obdobje. Razume prebrano besedilo/odlomek in razlo?i glavne misli. OcenjevanjeUstno ali pisno preverjanje znanja, literarni spis.Priporo?eno ?tevilo ur: 18 ur4. DIDAKTI?NA PRIPORO?ILAJezikovna in knji?evna vzgoja se v okviru predmeta organizira ob obravnavi besedil. Dijaki sprejemajo in tvorijo umetnostna in neumetnostna besedila, s tem bogatijo znanja in razvijajo zmo?nosti. Velika posodobitev u?nega na?rta je, da se ob kronolo?kem pou?evanju knji?evnosti obravnavajo sklopi, ki ne vsebujejo samo kanonskih besedil, ampak vklju?ujejo popularna knji?evna dela, nadalje filmska del in druge oblike umetnosti.Pomembno je, da je vzdu?je pri u?nih urah tak?no, da imajo vsi dijaki mo?nost izraziti svoje mnenje. Cilj in hkrati pogoj uspe?nega dela je sprejemanje osebnosti drug drugega, strpnost do razli?nih mnenj in okusov ter radovednost. U?itelj na?rtuje delo tako, da njegovi dijaki govorijo in se pogovarjajo in sam ve?inoma samo usmerja njihovo dejavnost in jim svetuje. Dijaki bodo sposobni opazovati, primerjati, razvr??ati le, ?e bodo sami redno opravljali te dejavnosti. A. JEZIKOVNA VZGOJA Prvoten cilj jezikovne vzgoje je izoblikovanje kulturnega jezikovnega vedenja. Letne na?rte in u?ne priprave je treba na?rtovati tako, da u?ne cilje in vsebine prilagodimo zahtevam in zmo?nostim posameznih skupin (programov). U?itelj mora skrbno na?rtovati pouk, za uspe?no uresni?itev bo moral zbirati razli?na gradiva (npr. ustrezna besedila, v dolo?enih primerih ustvarjanje le-teh). Med obravnavanimi besedili imajo pomembno vlogo strokovna besedila, povezana s poklicnim ?ivljenjem dijakov. U?itelj izbira tudi nevezana besedila (tabele, grafi, skice), saj raziskave ka?ejo, da je razumevanje le-teh zelo ?ibko. Poseben problem pomeni obravnava govorjenih neumetnostnih besedil, ker ni tovrstnih posnetkov. U?itelj se mora ve?inoma zanesti na lastno iznajdljivost: potrebne besedilne vrste lahko izbira iz arhiva radijskih in televizijskih programov ali pa pripravi tak?ne posnetke sam oziroma v sodelovanju z drugimi kolegi. Branje z razumevanjem je temelj zmo?nosti u?enja, zato morajo dijaki ?im ve? brati. Bralno razumevanje preverjamo s ?im bolj raznolikimi nalogami. Ob posameznih sklopih so zapisana podrobna didakti?no-metodi?na navodila. B. KNJI?EVNA VZGOJA Knji?evna vzgoja je namenjena razvijanju jezikovno-komunikacijskih zmo?nosti in vzgoji ?loveka. Cilj je vzgoja za ?loveka, ki bo imel temeljno knji?evno znanje in se bo zanimal za knji?evnost. Temu cilju so podrejeni tematski in literarnozgodovinski sklopi u?nega na?rta. Pri tematskih sklopih smo po sklopih opredelili cilji, pojme, podrobna metodi?na-didakti?na navodila, minimalne standarde, ocenjevanje, priporo?ena knji?evna dela in priporo?eno ?tevilo ur. Pri literarnozgodovinskih sklopih smo cilje in mo?ne dejavnosti opredelili za vse sklope skupaj. V rubriki U?ne vsebine smo s po?evnim tiskom zapisali nekaj izbirnih (priporo?enih) vsebin/knji?evnih del – obravnava le-teh ni obvezna. Pri posameznih sklopih smo opredelili pojme in vidike obravnave, metodi?no-didakti?na navodila, minimalne standarde in ocenjevanje. Priporo?eno ?tevilo ur je zgolj informativno. Eno temeljnih dejavnosti pri pouku knji?evnosti je branje, na katero mora u?itelj dijake zaradi ?im bolj do?ivetega sprejemanja primerno pripraviti – motivirati. Pomaga naj v dijakih ozavestiti, da nam umetnosti, tako tudi knji?evnost pomaga pri razmi?ljanju o nas samih in pri orientaciji v svetu, ki nas obdaja. Z branjem umetnostnih (in neumetnostnih) dijaki razvijajo zmo?nost samopoznavanja, strpnosti do druga?nih osebnosti in druga?nega mnenja. Cilje in vsebine uresni?ujemo diferencirano upo?tevajo? razli?ne zmo?nosti dijakov postopno, z uporabo aktivnih metod u?enja. V za?etku naj temelji sprejemanje besedil na do?ivetem branju, analizo naj usmerja u?itelj. Dijaki razlo?ijo temo in sporo?ilo knji?evnega dela ?e samostojno, stilisti?no in oblikovno raz?lembo pa opravijo z u?iteljevo pomo?jo. Ob zaklju?ku ?olanja pa naj bodo sposobni samostojne kompleksne analize (tema, sporo?ilo, stilisti?ni in oblikovni elementi) in interpretacije knji?evnih del, pri ?emer naj uporabijo knji?evna znanja. Na?elo postopnosti se naj uveljavi tudi pri samostojni analizi, interpretaciji in vrednotenju, prav tako pri analizi in vrednotenju doma?ega branja. Ob razvijanju zmo?nosti analize naj odnos dijakov do knji?evnosti ves ?as izobra?evanja temelji na bralnem do?ivetju, kar lahko spodbujamo z uporabo raznovrstnih oblik dejavnosti. Prvi moment obravnave knji?evnih besedil naj bo vedno motivacija. U?iteljevo branje ima didakti?ne in tehni?no-jezikovne-vsebinske kriterije, kljub temu naj pri vsaki uri berejo tudi dijaki. Ob frontalno vodenem pogovoru, razgovoru naj bo v ospredju delo v dvojicah in skupinah. Te oblike so dobrodo?le takrat, ko naj bi dijaki izrazili svoje mnenje, stali??e, oceno. Razvijanje tvorbne zmo?nosti je nadvse pomembno, zato naj dijaki tvorijo ?im ve? kraj?ih in dalj?ih besedil (v ?oli in doma), saj je to edini na?in, da bodo postali zmo?ni tvoriti tudi bolj zahtevna besedila, npr. literarni spis na poklicni maturi. Pri dijakih, ki imajo slab?e razvite jezikovne kompetence, u?itelj posve?a posebno pozornost temu,da nadoknadi primanjkljaje. Razvoj se lahko pri?akuje le, ?e u?itelj dosledno odpravlja napake. OB skupnem popravljanju in pogovorih naj u?itelj spremlja razvoj posameznih dijakov in posku?a z diferenciranimi nalogami odpraviti pomanjkljivosti. 5 PREVERJANJE IN OCENJEVANJEPreverjanje in ocenjevanje je lahko ustno in pisno. Preverjanje in ocenjevanje je potrebno skrbno na?rtovati v letni pripravi. Pomembno je, da razlikujemo preverjanje in ocenjevanje, in ne uporabimo rezultatov preverjanja za ocenjevanje. ?e preverjanje ustreza svojemu namenu, se pri pisnem ocenjevanju izognemo nevarnosti ponavljanja. Preverjati je potrebno redno in na razli?ne na?ine na vseh ?tirih podro?jih zmo?nosti, preverjamo pa tudi besedi??e in funkcionalno rabo jezika. Ustno in pisno preverjanje uporabljamo skladno s prakso pou?evanja, v ustreznem razmerju. Pri ocenjevanju je pomembno, da razen ocen tako pri ustnemu kot pri pisnem vrednotenju sporo?imo dijakom tudi na? komentar. Tovrstno ocenjevanje omogo?a, da bolj osvetlimo znanje in pomanjkljivosti, ki se skrivajo za oceno. Razen tega, da pri tem posku?amo dati ?im bolj celovito in realno sliko o napredovanju posameznih dijakov, jih tudi spodbujamo k nadaljnjemu delu, oziroma na podlagi pomanjkljivosti dajemo napotke za u?inkovito u?enje. Dijake na za?etku ?olskega leta seznanimo s tem, kaj in kako bomo vrednotili in predstavimo kriterije posameznih ocen. ................
................

In order to avoid copyright disputes, this page is only a partial summary.

Google Online Preview   Download